Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Naša čebela: KRANJSKA SIVKA

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Vloga in pomen matice - čebele - trota
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 28 Feb 2015 09:04    Naslov sporočila: Naša čebela: KRANJSKA SIVKA Odgovori s citatom



KRANJSKA SIVKA – slovenska avtohtona čebela

Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – Apis mellifera carnica.

Na oprsju ima rjavkasto-sive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku.

Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane.

Prezimuje v manjši skupnosti.

Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše.

Na zmanjšanje paše v naravi se prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja.

Za našo čebelo je tudi značilna večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici.

Je dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju, kot nekatere druge rase čebel.

Etnološke značilnosti kranjske sivke:

- zelo mirna, redko pika v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi čebelami,
- mirno sedi na satju,
- odlikuje se po donosu,
- se ne zaleta v tuje panje,
- prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane,
- izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega nagnjena k rojenju.

********
Kranjska čebela

Za poznavalce tudi Apis Mellifera Carnica (Pollmann 1879). Včasih je poleg razprav o naši čebeli objavljena slika italijanske čebele - Apis Mellifera Ligustica, ki ima enega ali več obročkov na zadku rumene barve. Kranjski čebeli pogosto pravimo "sivka", ker je po celem trupu poraščena s sivimi dlačicami.

Prve čebele so se na Zemlji pojavile pred 40 mil. let. To so bile razne čebele samotarke, ki so že takrat opravljale nalogo opraševanja prvih cvetočih rastlin. Takšno socialno življenje kot ga imajo danes, pa so začele živeti pred 30 mil. let. Njihov način življenja, navade in potrebe se praktično niso spremenili.

V normalno razviti čebelji družini (Apis Mellifera Carnica) živi ena matica, približno do 1000 trotov in največ do 75 000 čebel delavk. Pozimi trotov ni, število delavk pa se zmanjša na 10 000.  Matica živi do 5 let. Troti pomladi živijo 21-32 dni, poleti ob boljši hrani pa do 90 dni. Čebele delavke pomladi in poleti živijo 20-40 dni, odvisno od intenzivnosti nabiranja medičine. Zimske čebele pa preživijo do 140 dni in pomladi vzgojijo nov zarod.

Naloga matice je polaganje jajčec - do 200 000 na leto. Izloča tudi feromon, ki družini določa način življenja. Na svatbenem letu se matica pari z več troti in od njih sprejme do 90 milijonov spermijev. Ko se premešajo, jih približno 7 milijonov shrani v semenski banki, kar ji zadostuje za vse življenje.

Trot - čebelji samec, ima nalogo, da oplodi mlado matico. Pri tem dejanju tudi umre. Po potrebi lahko tudi skrbi za pravo temperaturo v panju. Ima tudi socialni pomen, saj čebelja družina brez trotov ne živi normalno; pogreša trote. Čuti potrebo, da jih čimprej vzgoji, to pa ruši njen ustaljen ritem življenja.

Čebelam delavkam pa ostane vse delo, ki se prične takoj po rojstvu in traja vse do smrti. Delo čebel se razlikuje glede na starost in je točno določeno. Čebelja družina za svoje potrebe nabere in porabi na leto do 100 kg medu in do 30 kg cvetnega prahu. Čebelar jim sme vzeti le višek pridelka! Kakšen je ta višek pridelka pa je odvisno, kako bogate so paše v naravi.


Nazadnje urejal/a Čelar 28 Feb 2015 09:22; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 28 Feb 2015 09:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom



KRANJSKA SIVKA
(APIS MELLIFICA CARNICA)

Je avtohtona pasma čebele, ki je prvotno živela na skoraj celotnem slovenskem etničnem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varčnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Zelo je rojljiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah. Danes je kranjska sivka ravno zaradi teh lastnosti razširjena po vseh celinah, tudi v Argentini, kjer zavzeto čebelarijo tudi slovenski rojaki. 

Matica, čebele (tudi do 80.000 v enem panju) in troti predstavljajo čebeljo družino. Čebelji pridelki so: med, vosek, zadalevina (propolis), cvetni prah ali obnožina, matični mleček in čebelji strup. Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraševanja pa je izrednega pomena zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in semenogojstvo. 

Za ohranjanje čebeljega rodu skrbi matica, ki zapusti panj le, kadar se gre plemenit in kadar roji. Matico oplodi trot med letom v zraku, kar sta prva odkrila Peter Pavel Glavar, župnik iz Komende, in Anton Janša v drugi polovici 18. stoletja. Iz oplojenih jajčec se zležejo čebele, iz neoplojenih pa troti. 

Čebeljne družine se razmnožujejo z rojenjem. Ko se izleže nova matica, del čebel s staro matico zapusti panj (zroji) in se po kratkem letu strne v gručo, to pa priden čebelar ogrebe v nov panj. 
Čebele napadajo nekatere bolezni, kot so huda in lahka gniloba, pršičavost, nosemavost, varroza in poapnela zalega. Drugi nevarni sovražniki so jim sladkosnedi medved, miši, nekatere ptice, žuželke, pajki in krplja, ki zajeda matico, ter nekatere rastline, kot so navadni negnoj, čemerika, jesenski podlesek, škrbinec in špehek. 

Naslov pričujoče razstave je Čebelarstvo skozi čas. Človek je pobiral čebelam med in tudi čebelaril je že v prazgodovini. Med je bil nekdaj edino sladilo. Prvotnejše je gozdno čebelarjenje, v srednjem veku pa se je uveljavilo domače čebelarjenje v koritih na Gorenjskem, polkladah in v ležečih panjih iz desk, kar v Slavi vojvodine Kranjske l. 1689 omenja Valvasor. V 18. stoletju je bil, kakor poroča znameniti slovenski čebelar Anton Janša, ležeč iz desak zbit panj na Gorenjskem že splošno v rabi. Enotne mere pa mu je določil naš znameniti čebelar, pisec prvih strokovnih besedil o čebelah v slovenščini, Peter Pavel Glavar (1721–1784), župnik v Komendi. Temu panju pravijo čebelarji kranjič. Posebno pozornost pa gotovo zaslužijo z nabožnimi in posvetnimi motivi poslikane panjske končnice na kranjičih. Ponekod so čebelarili tudi v slamnatih ali iz šibja pletenih panjih – koših. Hkrati z njimi je na Slovenskem nastajal čebelnjak.

Z razvojem čebelarjenja so posebno panji deležni številnih izboljšav, ki jih na tej razstavi predstavljamo vse do današnjega panja AŽ, poimenovanega po čebelarju, konstruktorju in čebelarskemu piscu Antonu Žnideršiču. Ta ga je leta 1910 opisal v reviji Slovenski čebelar. Tudi panj AŽ še vedno izboljšujejo.
 
Janez Škrlep
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Vloga in pomen matice - čebele - trota Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow