Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar

POROČILO O ZASTRUPITVAH

Inšpekcijske službe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave RS ter Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske Fakultete so od 17.04.2011 do 10.05. 2011 na območju Pomurja obravnavale v postopkih vzorčenja 16 prizadetih čebelarjev, pri katerih ni bil izražen sum na patogene organizme na čebelah ampak je bil izražen sum na zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Glavne lokacije padcev čebel so bile na območju Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, Brezovcev, Puconcev, Petanjcev, Bakovcev, Rakičana pri Murski Soboti, Dolge vasi, Pinc, Belice, Lendave s Hotizo, Črenšovcev in Dolenje Bistrice. Prizadetih je več kot 2500 panjev, kar predstavlja skoraj 10 % vseh pomurskih čebelarjev.

Škodo na pašnih čebelah in zalegi je prijavilo 41 čebelarjev. Večina čebelarjev je paslo čebele na cvetoči oljni ogrščici. 12 od skupno 41 čebelarjev je čebele pripeljalo na pašo s premičnimi čebelnjaki, kar pomeni 30 % od vseh prijav.

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
21. nujna seja Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano

Številka:
Datum: 10.05 2011

Zadeva: Obravnava razlogov in odgovornosti za katastrofalni pomor čebel v Pomurju od
17.04 do 10.05 2011

UVOD

Inšpekcijske službe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave RS ter Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske Fakultete so od 17.04.2011 do 10.05. 2011 na območju Pomurja obravnavale v postopkih vzorčenja 16 prizadetih čebelarjev, pri katerih ni bil izražen sum na patogene organizme na čebelah ampak je bil izražen sum na zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Glavne lokacije padcev čebel so bile na območju Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, Brezovcev, Puconcev, Petanjcev, Bakovcev, Rakičana pri Murski Soboti, Dolge vasi, Pinc, Belice, Lendave s Hotizo, Črenšovcev in Dolenje Bistrice. Prizadetih je več kot 2500 panjev, kar predstavlja skoraj 10 % vseh pomurskih čebelarjev. Škodo na pašnih čebelah in zalegi je prijavilo 41 čebelarjev. Večina čebelarjev je paslo čebele na cvetoči oljni ogrščici. 12 od skupno 41 čebelarjev je čebele pripeljalo na pašo s premičnimi čebelnjaki, kar pomeni 30 % od vseh prijav.

Za zavarovanje dokazov je bilo odvzetih 14 vzorcev mrtvic, 9 vzorcev cvetnega prahu, 2 vzorca satja z medom, 2 vzorec nektarja, 2 vzorca cvetnega prahu na pelodno analizo, 11 vzorcev cvetoče oljne ogrščice ter 2 vzorca semena koruze iz njivske površine ob setvi. Skupno so inšpekcije odvzele 42 vzorcev. Vsi vzorci so bili analizirani na ostanke pesticidov, ki bi lahko povzročili odmiranje čebel. Analize je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ob uporabi tekočinskega in plinskega kromatografa, masne spektrometrije in predhodnega ugotavljanja prisotnosti več kot 730 aktivnih snovi v vzorcih na podlagi DRS Scan-a. Meja detekcije je na vrednosti 0,005 mg aktivne snovi/kg vzorca.

Prav tako so bili v nemški laboratorij poslani tudi vzorci koruze, z namenom kako kvalitetna je oprijemljivost semena tretiranega s fitofarmacevtskimi sredstvi kot sta PONCHO in CRUISER, ki sta zelo toksična za čebele. Ministrstvo je do danes prejelo 15 rezultatov analiz koruznega semena. Na 14 vzorcih so rezultati pokazali, da je neoprijetih prašnih delcev manj kot 2 g na 100 kg semena, kar je maksimalno dovoljena vrednost. To pomeni, da seme izpolnjuje predpisane pogoje za promet. V enem primeru je seme koruze, sorte Metalana iz Slovaške preseglo dovoljeno vrednost 2 g na 100 kg, ki v tem primeru znaša 2,17 g prahu/100 kg semena. Ob upoštevanju merilna negotovost, ki je 40 %, je ta vzorec še vedno skladen. Rezultate ostalih štirih vzorcev bomo prejeli predvidoma do konca tedna.

Na območju padcev čebel je bilo v radiusu 3 km od prizadetih čebelnjakov pregledanih tudi 34 kmetijskih gospodarstev, ki imajo na svojih zemljiščih posejano oljno ogrščico, ozimno pšenico in so v času padcev čebel sejali tudi koruzo. Pregledane so bile evidence rabe FFS, ustreznost naprav za nanašanje FFS in sejalnic za setev koruze, pravilna raba FFS v odnosu do okolja in za predpisano kulturo, raba registriranih FFS ter deklaracije na semenu koruze. Inšpekcijski postopki so v teku.

Zaradi dejstva, da je bilo najhujše odmiranje na meji z Madžarsko (Pince, Lendava, Dolga vas, Kobilje,) in da so tudi madžarski čebelarji beležili padce čebel v času Velikonočnih praznikov na območju Redicza in Lentija v županiji Zala, je ministrstvo predlagalo madžarskim nadzornim organom skupno inšpekcijsko akcijo pri jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov analiz povezanih s padci čebel na obeh straneh meje. Do realizacije skupne akcije vzorčenja oljne ogrščice in cvetnega prahu na ostanke pesticidov na obeh straneh meje je dejansko prišlo 3. maja 2011.

Prav tako se je inšpektorat povezal tudi s predstavniki avstrijske agencije za zdravje in varno hrano AGES in njihovega inštituta za semenarstvo pri odkrivanju trgovskih poti s francosko koruzo, dodelano s klotianidinom, ki pa ne ustreza v celoti slovenskim in avstrijskim predpisom glede označevanja in deklariranja. Inšpekcijske službe Republike Avstrije bodo opravile določene preglede pri dodelovalcu in distributerju koruze, ki je na območju Prekmurja prodajal semensko koruzo od vrat do vrat. V Avstriji je tretiranje semena koruze s PONCHO dovoljena, pri čemer uporabljajo previdnostni princip in sicer, da se seme koruze v prvem letu sajenja na območju ogroženem s koruznim hroščem ne sme tretirati z omenjenim pripravkom, v 2 letu kolobarja s koruzo pa se ta pripravek lahko uporablja.

Od 29.04.2011 kmetijska inšpekcija nadzira spoštovanje odredbe ministrstva o prepovedi prometa in uporabe določenih FFS na ozemlju RS (Uradni list RS, št. 31/2011). V zvezi s tem je Ministrstvo sprejelo priporočila za kmetovalce, kako naj ravnajo s prepovedanim semenom koruze:
o prepovedana le raba semena koruze in oljne ogrščice, ki je dodelana s FFS PONCHO z aktivno snovjo klotianidin in CRUISER z aktivno snovjo tiametoksam;
o uporabniki semena koruze in oljne ogrščice, ki so dodelana s sredstvi na osnovi aktivnih snovi tiametoksam in klotianidin ne smejo sejati, saj predstavlja potencialno nevarnost za okolje, še posebej za čebele;
o imetniki tega semena naj vreče s priloženimi računi o nakupu semena hranijo doma in počakajo na nadaljnja navodila MKGP o ravnanju, ki bodo sledila v naslednjih dneh;
o MKGP bo v zvezi s finančnimi posledicami nezmožnosti uporabe tega semena, preučil mehanizme povračila nastale škode in o tem v nekaj dneh obvestilo uporabnike spornih semen;
o MKGP prilagodi program zatiranja varoje glede na letošnje izkušnje in analize.
o lastniki tega semena, ki ga ne smejo uporabiti, naj lokalni svetovalni službi sporočijo količine semena koruze in sicer do 15. maja 2011.
Izvajanje odredbe nadzira IRSKGH in bo morebitne kršitelje sankcioniral v skladu z zakonom. Do sedaj še nimamo evidentiranih kršitev odrebde. Tveganje za kršitev odredbe obstaja le še v osrednjem delu Slovenije, zato je inšpekcijski nadzor v tem delu poostren.

2 GLAVNE UGOTOVITVE IN VZROKI ZA ODMIRANJE ČEBEL

V času setve koruze v Pomurju je bilo izredno sušno. Setev koruze v Prekmurju se je v letošnjem letu začela vsaj dva tedna bolj zgodaj kot običajno. Setev koruze je sovpadala tudi s cvetenjem ogrščice na sosednjih poljih. Ker je bilo seme koruze zaradi škodljivca koruznega hrošča obdelana tudi s pripravki, ki vsebujejo čebelam nevarni klotianidin, je med setvijo prihajalo do luščenja obloge semena koruze, ki vsebuje klotianidin.
Kontakt čebele s tem FFS na cvetoči oljni ogrščici je pomenil zastrupitev le teh. Možno je, da so pašne čebele v času sejanja koruze zašle v oblake prahu, ki se je sproščal ob setvi koruze in so bile zastrupljene. To potrjujejo tudi analize klotianidina v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu.

Drugi razlog za odmiranje čebel bi lahko bile tudi ostale aktivne snovi, ki so bile najdene v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu in oljne ogrščice, ki v kombinaciji s klotianidinom še povečajo svoj negativni sinergijski učinek. Tako je bil v sledovih najdena tudi aktivna snov kumafos, ki se uporablja za varstvo pred varojo (pripravki Perizin in CheckMite+) ter insekticid tiakloprid (pripravek BISCAYA) proti bolhačem na oljni ogrščici. Na oljni ogrščici in cvetnem prahu se pojavlja tudi aktivna snov metiokarb (pripravek MESUROL), ki je repelent za odvračanje ptic na semenu koruze in se je zanesel na polja s cvetočo ogrščico. Pri pregledih kmetijskih gospodarstev je kmetijska inšpekcija ugotovila, da so kmetje uporabljali semensko koruzo, ki je bila tretitana z Mesurol pri dodelovalcih semen. V nekaterih posamičnih vzorcih se pojavljata tudi fungicid ciprodinil in kontaktni insekticid lambda cihalotrin (pripravek KARATE ZEONE).

2.1 Klotianidin
Je zelo strupen za čebele, LD50=0,004-0,0439 µg/čebelo. Aktivna snov klotianidin je bila prisotna v 19. vzorcih od skupaj 41 vzorcev (48 %), od tega 11 krat v vzorcih mrtvic, 6 krat v vzorcih cvetnega prahu, 1 krat v semenu koruze in 1 krat v steblu oljne ogrščice. V mrtvicah je bila običajna ugotovljena vrednost pod mejo detekcije 0,005 mg/kg ali na meji kvantifikacije 0,01 mg/kg, kar znaša okoli 25 % letalne doze LD50 za čebele. Največje vrednosti klotianidina v mrtvicah so znašale 0,008; 0,009 in 0,012 mg/kg mrtvic, v cvetnem prahu pa 0,013 in 0,024 mg/kg cvetnega prahu. Njegova prisotnost predvsem v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu je posledica sejanja koruze, tretirane s pripravkom PONCHO. Vzročno povezavo dokazuje seme sejane koruze v Pincah pri Lendavi in najdbo klotianidina v mrtvicah treh čebelarjev v neposredni bližini. V drugem primeru je podobno, le da je bilo seme koruze tretirano z imidaklopridom (CRUISER), ki je bil najden tudi v mrtvicah in cvetnem prahu istih čebelarjev.

2.2 Kumafos
Je zdravilo proti varoi in se od leta 1991 ne uporablja več kot FFS in ni razlog za padec čebel. Je zmerno do malo toksičen za čebele, saj se čebele zdravijo v predpisanih koncentracijah. Letalna doza za čebele LD50=14,39 µg/čebelo. Je druga najbolj zastopana aktivna snov v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu ob letošnjih padcih čebel in sicer se večinoma v sledovih pojavlja kar v 18. primerih od skupaj 23. vzorcev (78 % primerov). Od tega je kumafos prisoten v vzorcih mrtvic 10 krat, največje ugotovljene vrednosti so 0,518 (od živih čebel) in 0,42 mg/kg. V vzorcih cvetnega prahu je prisoten 7 krat z največjimi vrednostmi ravno v izkopancu in sicer 0,72 in 0,28 mg/kg, v nektarju pa se pojavi enkrat in sicer v sledovih. V analizah medu se kumafos ne pojavlja, s podatki razpolaga VURS.

2.3 Metiokarb
Je prisoten v 4 vzorcih, pojavlja se v kombinaciji s klotianidinom in nekaterimi fungicidi za dodelavo semena koruze, saj služi kot repelent za ptice ob setvi koruze kot pripravek MESUROL. Najden je bil v enem vzorcu cvetnega prahu, mrtvicah, oljni ogrščici in semenu koruze na njivi. LD50=0,23 µg/čebelo, po podatkih patentnega urada ZDA pa doseže v kombinaciji z klotianidinom do 25 večjo učinkovitost pri zatiranju talnih škodljivcev, s tem pa verjetno tudi negativen učinek na zdravje čebel, ki pridejo v stik s to strupeno mešanico.

2.4 Lambda cihalotrin
Je aktivna snov, ki je kot kontaktni insekticid dovoljen za uporabo za zatiranje repičarja na oljni ogrščici kot pripravek KARATE ZEON in je bil najden v treh vzorcih oljne ogrščice na območju Lendave-Pince (3 čebelarji) in Rakičana (1 čebelar) v okviru dveh večjih poslovnih enot. V mrtvicah in cvetnem prahu ni bil najden. Je zelo strupen za čebele, LD50=0,038 µg/čebelo podobno kot deltametrin (pripravek DECIS) z LD50=0,051 µg/čebelo.

2.5 Tiakloprid
Je sistemični insekticid v oljni ogrščici (pripravek BISCAYA), ki ni strupen za čebele, po navedbah proizvajalca je LD50=17,32 µg/čebelo in se je lahko do odredbe uporablja tudi v fazi cvetenja oljne ogrščice. Kot že rečeno, je ministrstvo zaradi previdnostnega principa vseeno prepovedalo uporabo BISCAYE za uporabo na oljni ogrščici v času cvetenja, lahko pa se uporablja pred cvetenjem. V analiznih vzorcih je bil prisoten kar v 10. primerih in sicer 4 krat v cvetnem prahu, 4 krat v medu s satjem (0,21 mg/kg medu in 0,014 mg/kg satja pri istem čebelarju), 1 krat v cvetnem nektarju in 1 krat v vzorcu oljne ogrščice (2,3 mg/kg ogrščice). Cvetni prah in nektar pri dveh čebelarjih na območju Kobilja so vsebovali tiakloprid. Najbližja kmetovalca naj bi v oljni ogrščici uporabljala Decis, analize niso pokazale vzročne povezave.

3 SKUPNE ZNAČILNOSTI VSEH LOKACIJ

Skupne značilnosti vseh lokacij izvirajo iz določenih ugotovitev posameznih lokacij, ki jih kmetijska inšpekcija obravnava.
Od 14 obravnavanih čebelarjev, pri kateri so bili odvzeti vzorci mrtvic, cvetnega prahu, nektarja, satja z medom je imelo pet čebelarjev prevozne čebelnjake, vsi so pasli svoje čebele na cvetoči oljni ogrščici, razen v dveh primerih, ko so v neposredni bližini čebelnjakov cvetele sadne vrste (Bakovci) oziroma so bili v bližini vinogradi z možno podrastjo (Orehovski vrh pri Gornji Radgoni). V vseh primerih so bile v neposredni bližini tudi njivske površine s sejano koruzo. Zato je bil nadzor usmerjen na vzorčenje mrtvic in cvetnega prahu ter cvetoče ogrščice ob njivah s koruzo, ki so bile v neposredni bližini prizadetih čebelnjakov in sicer na razdalji do 500 metrov, 750 metrov in 1 kilometer od čebelnjaka. Zaradi izredno sušnega vremena so bile čebele odvisne od napajanja z vodo.

3.1 Bakovci

V neposredni bližini so vrtičkarji, oljne ogrščice v neposredni bližini 3 km ni bilo, je pa nekaj njiv s koruzo med Dokležovjem in Bakovci. Od 17.4. do 29.4 2011 sta bila obravnavana 2 čebelarja s stacionarnimi čebelnjaki s 32 in 195 panji. Pri obeh sta v mrtvicah in cvetnem prahu prisotna v kombinaciji klotianidin in kumafos v sledovih; v cvetnem prahu enega čebelarja je prisoten tudi biocidni pripravek o-fenil fenol (0,041 mg/kg), ki služi kot razkužilo. V cvetnem prahu drugega čebelarja so prisotni metiokarb (0,017 mg/kg), klotianidin (0,006 ppm) in v sledovih fungicid ciprodinil, ki se uporablja na sadnih vrstah in vrtninah. Pregledana so bili 4 kmetijska gospodarstva v neposredni bližini. Pri enem kmetovalcu je bila ugotovljena nepopolna evidenca rabe FFS. Nedovoljena ali nepravilna raba FFS nista bili ugotovljeni. Inšpekcijski postopki so v teku.

3.2 Kobilje

Prizadetih je bilo 8 čebelarjev s 600 panji, v neposredni postopek vzorčenja sta bila vključena dva čebelarja, odvzeti so bili 1 vzorec mrtvic, 2 vzorca cvetnega prahu, 2 vzorca oljne ogrščice, 2 vzorca cvetnega prahu in nektarja. V mrtvicah enega čebelarja je bil prisoten klotianidin, v cvetnem prahu pa tudi kumafos in tiakloprid. V nektarju je bil prisoten tiakloprid v sledovih, kot tudi v satju z medom. Pri drugem čebelarju pa je bila ugotovljena prisotnost tiakloprida v medu s satju (0,021 in 0,014ppm). Za Kobilje je značilna pogosta prisotnost tiakloprida v vzorcih. V oljni egrščici enega proizvajalca ni bilo ostankov FFS, v drugem vzorcu pa je bil prisoten metiokarb v sledovih. Na območju Kobilja so bila pregledana tri kmetijska gospodarstva. Na dveh gospodarstvih so bile ugotovljene pomanjkljive evidence o uporabi FFS.

3.3 Rakičan

Na območju Rakičana sta bila prizadeta 2 večja čebelarja, ki sta 227 prevoznih panjev pripeljala na pašo na oljno ogrščico. Odvzeti so bili 1 vzorec mrtvic in 4 vzorci oljne ogrščice. V mrtvicah je bil ugotovljen kumafos z visoko vrednostjo 0,42ppm ter o-fenilfenol. V oljni ogrščici so beli najdeni pendimentalin (H), v steblu enega vzorca tudi klotianidin v sledovih, metiokarb in tiakloprid z vrednostjo 2,3ppm, v sledovih enega vzorca pa je bil najden tudi lambda-cihalotrin. Inšpekcija je opravila 6 pregledov. Nepravilnosti glede rabe FFS niso bile ugotovljene, razen v enem primeru, ko uporabnik FFS na posevku s pšenico, vrtca ni obvestil o nameravani uporabi tega sredstva.

3.4 Brezovci - Puconci

Kmetijska inšpekcija je obravnavala prijave pri dveh čebelarjih, odvzeta sta bila dva vzorca mrtvic, najdene so bile aktivne snovi klotianidi in kumafos (v enem primeru 0,026ppm), metiokarb in ciprodinil. Pregledana co bila 4 kmtijska gospodarstva. Koruza je bila tretirana z dovoljenimi pripravki, nepravilnosti v zvezi z uporabo FFS niso bile ugotovljene.

3.5 Dolga vas

Na območju dolge vasi so bili vzorci odvzeti pri enem čebelarju, pri tem čebelarju sta bila odvzeta 2 vzorca cvetnega prahu in 1 vzorec nektarja, v neposredni bližini pa je bil odvzet tudi vzorec oljne ogrščice. V vzorcu mrtvic sta bili prisotni v sledovih klotianidin in kumafos, prav tako v cvetnem prahu, vendar so bile vrednosti kumafosa občutno večje (0,28 v izkopancu in 0,15 v osmukancu). V cvetnem prahu so bile prisotne tu ostanki aktivnih snovi, ki so v herbicidih. V nektarju aktivne snovi niso bile ugotovljene. Pelodna analiza izkazuje 65 % križnic in 13 % javorja. V oljni ogrščici je bil ugotovljen o-fenilfenol v vrednosti 0,029ppm. Na tem območju so bila pregledana 3 kmetijska gospodarstva, prienem so bile ugotovljene nepravilnosti pri vodenju evidenc uporabe FFS.

3.6 Lendava – Benica –Pince

Vzorci mrtvic so bili odvzeti pri treh čebelarji, odvzeta dva vzorca cvetnega prahu, 3 vzorce oljne ogrščice in 2 semena koruze iz njive. V mrtvicah so bile najdene kumafos, klotianidin, imidakloprid, propikonazol in fenazakvin. V cvetnem prahu so bili prav tako prisotni kumafos, klotianidin, tiakloprid, terbutilazin in prosulfokarb. Na prvem vzorcu semena koruzo so bili najdeni imidakloprid, karboksin in fludioksanil, v drugem vzorcu pa klotianidin, metiokarb, karboksin in fludioksanil. Obstaja povezava med aktivnimi snovmi na koruzi in mrtvica ter cvetnem prahu.

4 ZAKLJUČKI

- Na podlagi pregleda skupnih značilnosti padcev v Pomurju lahko zaključimo, da je ključni povzročitelj padca čebel klotianidin. Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da je prišlo med setvijo koruze do luščenja oblog s klotianidinom tretirane koruze. Ta insekticid pa je nato veter zanesel na sosednja cvetoča polja oljne ogrščice.

- Prav tako ugotavljamo, da je prihajalo do kumulativnega delovanja tudi drugih aktivnih snovi iz vrst FFS, ki so bila najdena v čebelah oziroma cvetnem prahu in medu.

- Vremenski pogoji so bili za čebele neugodni, saj je prevladovalo sušno vreme z vetrom, ki je povzročil zanos prahu na cvetoče površine posejane pretežno z oljno ogrščico.

- Inšpekcijski postopki so uvedeni v smeri preverjanja spoštovanja predpisov s področja pravilne rabe FFS in dobre kmetijske prakse.

- Gre za celoten sklop okoliščin, ki so povzročile množično odmiranje čebel, zato se nadaljnje aktivnosti kmetijske inšpekcije vodijo v smeri preverjanja izvora koruze, njene dodelave in deklariranja.

Pripravili:
Mag. Primož Marolt
Direktor kmetijske inšpekcije

Zvonka Loštrek,
Inšpektorica svetnica mag. Saša Dragar Milanovič
GLAVNA INŠPEKTORICA

Čelar

DELO

Intervju z mikrobiologom: Ta prostor je prestreljen z lobisti multinacionalk
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
sob, 14.05.2011, 11:18

Mikrobiolog Gorazd Pretnar ponovno opozarja na zavajanje, ki je privedlo do ponovnega umiranja čebel.

Za mikrobiologa z delovnimi izkušnjami v državnih službah, ki jih plačujemo v dobri veri, da delujejo v korist našega zdravja in zdravega okolja, je pošteno strokovno delo trdno zasidrana vrednota. Zato ga, odločnega kritika zaslepljenih politikov, ki se uklanjajo moči kapitala in malomarnosti stroke, v kateri so se premešale karte vrednot, niti najmanj ne moti, če so ga poimenovali za ekoterorista. Zaradi zadnjih pomorov čebel v Sloveniji se je znova moral oglasiti, da je spomnil na ponavljanje nedopustnih napak v sistemu in da je zaradi zavajanja, ki je privedlo do ponovnega umiranja čebel, napovedal kazensko ovadbo proti prejšnjemu kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku.

Z njegovim strokovnim delovanjem je v Sloveniji bila prepovedana uporaba pesticida acetoklor, rakotvornega atrazina in imidakloprida; odmevalo je tudi odkritje bakteriološke oporečnosti pitne vode v neustrezno vzdrževanih plastičnih balonih. Po pomorih čebel je znova na okopih zaradi kmetijstva.

Naše kmetijstvo je pri varovanju okolja očitno znova padlo na izpitu, pomori čebel nam to nedvoumno potrjujejo. Kako takšno dogajanje preprečiti?

Kmetijstvo, ki je največji uporabnik kemikalij, je eden največjih onesnaževalcev okolja. Zato bi moral biti ta resor pod nadzorom drugih ministrstev, recimo ministrstva za zdravje ali ministrstva za okolje. Toda kmetijskemu resorju je v zadnjih dvajsetih letih uspelo, da si je prigrabilo tako rekoč vse. Zato zdaj prihaja do takega absurda, da nam biologom odreja ministrstvo za kmetijstvo, kakšne poskuse in na katerih živalih bomo lahko delali. V njihovi domeni so gozdovi, travniki, pašniki, vse prostoživeče živali, tudi vsa živa bitja v morju in sladkih vodah.

Je tako zato, ker ministrski resorji niso sodelovali med sabo glede na pristojnosti?

Ne, tukaj je treba gledati na zadevo tudi skozi moč in vpliv multinacionalk. V njihovem interesu je, da imajo tukaj svoje ljudi, ki jih poznajo in ki obvladujejo ta prostor pač po njihovih željah. Ta prostor je prestreljen z lobisti.

Vi poznate te ljudi?

Nekatere sumim, eno pa zelo dobro poznam in sem jo izkusil na svoji koži, dr. Marto Ciraj, ki je bila glavna kmetijska inšpektorica in direktorica urada za kemikalije.

Po čem sklepate, da je ena od lobistov multinacionalk?

Če dobiš za nalogo, da natančno preštudiraš ves dosje nekega herbicida, in ugotoviš, dokažeš, da je bolj nevaren, kot je zapisano v dosjeju, in ti uspe doseči prepoved takega herbicida v slovenskem prostoru, je najbrž normalno, da si zato pohvaljen ali celo nagrajen oz. te vsaj pustijo, da delaš svoj posel naprej. Takšna je vsaj praksa po svetu. Ne pa da te v naslednjih nekaj dneh prestavijo iz službe, kjer si dobro opravil delo, na neko parkirno mesto, kjer sedem mesecev ne dobiš nobenega dela.

Ker ste bili nevarni nekim drugim ambicijam?

Dr. Cirajeva izhaja iz malteške družine, preselili so se na prostor v Komendo, kjer je nekdaj bil sedež malteških vitezov, in ga nekako osvežili, kar najbrž tudi ni naključje. Ustanovitelj multinacionalke Monsanto, znane po širjenju gensko spremenjenih rastlin in kemičnih pripravkov, ki spremljajo kmetijsko pridelavo, je tudi malteški vitez. Ko slediš skozi Monsanto in finančni kapital, se zdijo te stvari lahko med sabo povezane. Nevladna scena bi morala v bistvu v podobnem aparatu, kot so ministrstva, ves čas gledati pravilnike, zakone in popravljati packarije lobistov.

Za zadnje množične pomore čebel v Sloveniji pravijo, da so tako kot za tiste pred tremi leti krivi neonikotinoidni pripravki, ki jih uporabljajo za zaščito poljščin pred škodljivci. Takrat so jih začasno prepovedali in potem znova dovolili, do česar ste bili zelo kritični.

Prepoved uporabe tega strupa nam je, tako mislim, uspelo doseči že leta 2003, uporabili smo previdnostno načelo, ki je obveljalo tudi v času, ko je bil minister Iztok Jarc. Prepovedale so ga tudi Francija, Italija in za nami še Nemčija.

In potem se nam je zgodil minister Pogačnik?

Kaj naj rečem? S tako smešnim oz. tako butastim izgovorom, kot smo ga slišali od dr. Pogačnika, da je na podlagi raziskave, ki jo je naredil Kmetijski inštitut, sprejel odločitev, bi lahko prepričal le otroke v otroškem vrtcu. Kot profesor, predavatelj, raziskovalec, ki zna brati članke, bi moral vedeti, da noben znanstveni članek ne more stati zgolj na eni hitri in nepopolni raziskavi.

Usmerjena je bila na seme koruze, obdelano z insekticidom za uničevanje koruznega hrošča, in prašenje ob setvi, ki so ga sumili za pomore čebel.

Ja, uporabili so do takrat znane vse tri neonikotince, v katere so pomočili koruzna zrna, jih posadili na njivah in potem na dveh panjih, prekritih z mrežo, v poskusni celici preverjali, ali prašenje s tretirane koruze res škoduje čebelam, hkrati so imeli za negativno kontrolo čebele zunaj, na koruzi, ki ni bila tretirana z insekticidom. In bil je še en kontrolni poskus nekje in pravijo, da ni bilo nobenih zaznavnih rezultatov.

Posledica tega poskusa so bile predpisane posebej za setev take koruze predelane sejalnice, ki naj bi onemogočale prašenje, da bi bila setev torej varna za čebele?

Ja, to je podobno kot s prahom, ki smo ga imeli v Kopru. Luka Koper je povedala, da ona ni kriva za prašenje, da je kriva burja. V tem primeru bo torej treba kazensko ovaditi burjo. Podobno je zdaj pri prekmurskih kmetih, ki niso bili nič krivi za pomore čebel. Kriv je bil veter.

Je kriv sistem, ki jim je dovolil uporabljati pesticide in z njimi tretirano seme poljščine, oziroma so jim celo svetovali, naj ga uporabljajo?

Odkar sva s partnerko kupila kmetijo, sem malo bliže kmetijstvu in popolnoma razumem kmete. Ko sem letos kupoval semenski krompir, sem videl, da na kupljenem piše, da ga ne smem uporabljati za prehrano, če mi ga kaj ostane. In potem gledaš, ali je dodana kakšna deklaracija, pa je ni. Ko sem vprašal, s čim je ta krompir tretiran, so mi rekli, da nimajo pojma. To pomeni, da nimam pojma, kaj kupim, in tudi tisti v trgovini nimajo pojma, kaj prodajajo.

Kako je mogoče prodajati nekaj brez deklaracij?

Saj je napisano, da je prišlo iz Nizozemske, zakaj ga ne smeš jesti, pa ne piše. Mene pa to seveda zanima. In potem sprašuješ …

Luknje v evropskem sistemu varne hrane, torej?

Ja, namenske luknje (smeh).

Ali to pomeni, da so tudi v EU inštitucije, ki dovoljujejo multinacionalkam, da se tako obnašajo?

Če greva s čebel še enkrat na koprsko onesnaženje, lahko povem, da smo našli fantastično luknjo, ki sega direktno do Bruslja. Vse je lepo urejeno. Združeni narodi so se skoraj enajst let trudili prepričati svet, da naj bi vsako kemikalijo spremljal tako imenovani varnostni list. Na njem naj bi bilo na kratko napisano vse, kar moraš vedeti v trenutku, ko se zgodi nesreča, ali kako s tem ravnati, ko pride do trgovine, do potrošnika. Tukaj so vpisani osnovni toksikološki in ekotoksikološki, kemijski parametri. V zakonu o kemikalijah zelo jasno piše, da je vsaka država članica EU dolžna poskrbeti, da so varnostni listi napisani v skladu z najnovejšimi znanstvenimi izsledki. Podobno piše tudi pri dosjejih, registracijah. Pa se to v praksi ne dogaja, kar je potrdil tudi primer železovega prahu, ki je onesnažil Koper. Varnostni list, ki smo ga dobili, je bil star deset let. Po viku in kriku, ki sem ga zagnal, so potem v Avstriji na hitro spisali novega.

Zakaj v Avstriji?

Ker je bil avstrijski naročnik. Tukaj imamo zabavno zadevo, imamo schengensko mejo, imamo tretjo državo, iz katere je roba prišla v Luko. Luka je brezcarinska cona, kar pomeni, da tam nimaš kaj početi, potem imamo pa tranzit, pri katerem v slovenskem prostoru nima nihče razen carine kaj dosti besede. Carina je dolžna pogledati varnostni list, ampak ona pogleda le, ali obstaja varnostni list. Naša carina nima doktorjev znanosti, ki bi bili sposobni pogledati, ali je ta varnostni list napisan v skladu z najnovejšimi znanstvenimi izsledki.

Torej je to zgolj formalizem, ki pušča?

To je formalizem, ki na celi črti pušča. To je zahteva tega prostega pretoka blaga, ljudi. V tem primeru gre za prost pretok blaga, ki ga ne smeš ovirati, na drugi strani je pa seveda treba reči kapitalu, da ne sme ogrožati našega zdravja.

Vrniva se k hrani. Ali ni normalno, da bi država, ki hoče biti primerljiva z razvitimi v Evropi, imela tudi neodvisno inštitucijo, agencijo za varno hrano? O njej govorimo že vsaj desetletje, pa iz tega še ni nič.

Moj prijatelj Tone Komat se je zelo dolgo trudil za to. Potem nama je po zadnjih volitvah uspelo prepričati Zares, da je to idejo spravil v koalicijsko pogodbo. Pri artikulaciji tega pa smo bili naivni in nismo zabetonirali tega, kakšna mora biti, da bi bila bolj neodvisna. In tisti trenutek, ko je prišlo do te točke, da je stranka to, kar je bilo zapisano v koalicijsko pogodbo, želela uveljaviti, je minister Pogačnik to zagrabil z obema rokama. Še sreča, da so se zgodili bulmastifi, da je zadeva na tej točki zastala, ampak ni zastala brez škode.

Kakšne škode?

Prejšnji kmetijski minister je s prejšnjim ministrom za zdravje kot prvi korak k tej agenciji, ki bi morala biti neodvisna, zamenjal del inšpektorata za zdravje. Tako je kar pomemben del tega dela inšpekcijske službe prešel pod okrilje ministrstva za kmetijstvo.

Delitev pristojnosti se je zgodila s spremembo zakona o javni upravi?

Pa sploh ne bi bilo treba. Nobenega razloga ne vidim v tem zakonu, da bi bilo treba razbijati inšpektorat za zdravje. To je samo kulisa, na podlagi katere se je zgodil ta manever. Imamo preklemansko smolo z vsemi dosedanjimi ministri za zdravje, da se ukvarjajo sami s sabo oziroma s svojo stroko. Sirota pri vsem tem pa je javno zdravje. Na ministrstvu za zdravje so se skupaj z nekimi Evropejci, ki sem jih spoznal med njihovim obiskovanjem zavodov za zdravje ob spremstvu naših lobistov, odločili, da sta dva laboratorija v Sloveniji povsem dovolj za nadzor nad okoljem, zdravo hrano, pitno vodo in tako naprej.

Najbrž zaradi velikosti Slovenije?

Zaradi velikosti Slovenije, ni pa nihče gledal regijske specifike. Tisti, ki so postavili te zavode, so bili modri možje, ne glede na politične barve. V zavodih so epidemiologi, ki lahko odreagirajo v trenutku, ko se izkaže potreba, in postanejo zakon v regiji. Zavodi z laboratoriji, humano in sanitarno mikrobiologijo so tako oči, ki vidijo, in lahko hitro, v nekaj minutah sprožijo akcijo. Če je več takih diverzantskih organizacij, kot so zavodi za zdravstveno varstvo, potem je to regijsko lahko dobro pokrito, kar tudi pomeni, da se kapital ne bo mogel premikati in kot slon lomastiti povsod.

Torej je razpršenost lahko tudi prednost?

Razpršenost je koristna. Že res, da tudi direktorje postavlja vlada, in če je kakšen direktor preveč zelen, se bo bal za svoj položaj, a če imaš takega direktorja, kot ga imam jaz, potem se obnašamo tako, kot bi se morali obnašati vsi drugi zavodi. Laboratoriji zavodov so zdaj na trgu, kamor so nas vrgli, in v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti med seboj tekmujemo, kdo bo dobil delo in preživel. Predviden je bil scenarij, da ostane ljubljanski in mariborski laboratorij, pa je trg obrnil tako, da je bilo Celje cenejše in je pobralo nadzor nad pitno vodo ljubljanske regije. Potem se jim je zgodil še minister Pogačnik, ki je odpeljal inšpektorje za zdravje na veterino, veterinarski inšpektorji pa ne nosijo vzorcev v laboratorij zdravstvenega varstva. Čeprav bi bilo ceneje prinesti vzorce na posamezne regijske zavode, jih nosijo na Nacionalni veterinarski inštitut, ki je v okviru veterinarske fakultete in Vursa. Tako si je kmetijstvo pravzaprav že prigrabilo vse in nadzira samo sebe. Ob tem pa lahko prostodušno povem za hud mikrobiološki problem, ki smo ga odkrili. Šlo je za listerijo v proizvodnji in to smo seveda povedali, pa so se nam proizvajalci smejali. Potem smo z njimi izgubili posel, kar je absurd.

Kje ste odkrili to listerijo, v mleko¬matih?

V eni od proizvodenj, v katerih smo imeli notranjo kontrolo. Ime zdaj sploh ni pomembno, ampak je pomembno, da smo odreagirali tako, kot je treba. Opozorili smo jih, da to ni dobro, smo pa brezzobi zmaj. Ker nimamo nobene moči, da bi jih prisilili k ureditvi varnostnega sistema HACCP, smo to povedali zdravstvenemu in veterinarskemu inšpektorju. Tisti trenutek, ko smo to naredili, smo jih izgubili kot stranko. Izgubili smo posel. Če bi bili tiho, se to ne bi zgodilo.

Pa saj zato ste, da opravite svoj posel?

Ja, ampak minister in sekretarji od nas želijo, da smo na trgu, in če hočemo na trgu ostati, moramo biti tiho.

To je skregano z zdravo pametjo!

Seveda, ampak zdrave pameti v Sloveniji ni več, mogoče je še kje na vasi, med starejšim kmečkim prebivalstvom.

Koliko lahko sploh potem zaupamo, da je hrana, ki prihaja na trg in je pod nadzorom kmetijstva, zdrava?

Ne vem, kako pri njih tečejo te zgodbe, to, kar vam pripovedujem, je, kako je pri nas tekla ta zgodba. No, in potem se je zgodilo, da smo tudi v notranjem nadzoru, ki ga opravljamo v verigi trgovin na tem območju, odkrili podoben vzorec živila z listeriozo in smo natančno vedeli, za koga gre. Seveda smo tega preprodajalca opozorili na vse skupaj in deloma je to zaleglo. Ko pa smo še tretjič dobili tako visoke koncentracije listerije, nas je kot zavod za zdravstveno varstvo zaskrbelo. Čeprav smo vedeli, da bo živilo toplotno obdelano, smo vedeli tudi, da ga bo pred tem treba prijeti z roko, ga dati na desko, ga oprati in si s krpo obrisati roke. Torej, da bo ta listerija dobesedno okužila vse kuhinje, kamor bo ta hrana prišla. To je maksimalna packarija.

Je bila torej v mleku, mlečnih izdelkih?

Je živalskega izvora, pa ni mleko.

Zakaj ste tako skrivnostni?

Ker tukaj pa nimamo dobrega, trdnega temelja, da ne bi bili toženi, če to povemo. Preprosto lahko govorim o zgodbi in ne več. Pri vodomatih sem imel zakonsko podlago, da sem lahko govoril, tukaj pa žal ne, da to povem. Potem smo torej dobesedno prisilili tega proizvajalca, da smo se vsi skupaj usedli in smo jim razložili, v bistvu pomagali, kaj je narobe z njihovo proizvodnjo. Ponudili smo jim pomoč pri iskanju njihove šibke točke. Če hočeš v mikrobiologiji iskati šibko točko, moraš jemati vzorce, delati analize, izločati. Na sestanku je bil navzoč tudi veterinarski inšpektor. In ko smo odhajali, mu je direktor rekel: No, ti pa še malo počakaj, pa se bova zmenila. To pomeni, da sta direktor te proizvodnje in veterinarski inšpektor v prijateljskih odnosih na ti. Pa smo spet naleteli na Pogačnikovo zgodbo in njegove inšpektorje.

Vrniva se k čebelam in dogajanju, ki pravzaprav opozarja na škodljivost uporabe kemičnih pripravkov. Kakšen je torej vpliv teh pripravkov na okolje, na ravnovesje v naravi?

Na dogajanje s čebelami, o katerem se zdaj toliko govori, ne gledam kot na gospodarsko škodo, kar gotovo je. Ta gospodarska škoda je stvar ministra in še koga. Mene zanima širša družbena škoda, ki je hkrati tudi gospodarska. Čebele so v rokah čebelarjev, to pomeni, da so pod nadzorom. Drugi neciljni organizmi, ki imajo podoben živčni ali imunski sistem kot čebele in so ravno tako pomembni za naše okolje kot čebele, pa ne. Imamo samonikle čebele, ki so zelo pomembni opraševalci, imamo čmrlja kot enega zelo pomembnih opraševalcev. Ko so padle čebele, so na tem območju padli tudi samonikle čebele, čmrlji. Pomeni, da smo soočeni s Pogačnikovim eksperimentom, ki nam je s pomori čebel dal nedvoumen odgovor, da je z biodiverziteto nekaj narobe.

Ste se zato odločili in napovedali tožbo proti nekdanjemu kmetijskemu ministru? Kam ste jo naslovili?

Ja, in glavnina moje obtožbe proti gospodu Pogačniku bodo mednarodne konvencije, ki jih je podpisala Slovenija glede biodiverzitete. Tožbo še pišem, zastaralni rok je štiri leta in imam še čas, da jo dobro pripravim, da imam dobre znanstvene podlage. V prvi plan postavljam biodiverziteto, da so s pomori čebel šli tudi neciljni organizmi.

Ali lahko neonikotinski strup prehaja tudi prek rastlin v pridelek in z njim v naše telo?

Vsak od teh pripravkov ima glede na literaturo malo drugačno razpolovno oz. življenjsko dobo in razkroj. Klotianidin, denimo, v vodi sorazmerno hitro razpade, na površini s fotolizo tudi, saj je razpad pod vplivom ultravijolične svetlobe v 34 dneh. V zemlji pa je njegova razpolovna doba tudi od 277 do 1386 dni.

Je to torej kronično onesnaževanje?

Pod palcem si je težko predstavljati, kaj se dogaja v Prekmurju. Predstavljajte pa si, da če imamo veliko prašičev, je zanje potrebno tudi veliko krme, torej koruze. Če je premalo prostora za kolobar, z njim ni mogoče zatirati tega famoznega koruznega hrošča, ki mu 500 let ni uspelo priti v Evropo, ko pa je bila vojna v Jugoslaviji, mu je uspelo prileteti na Surčin in še na druga letališča. Kako, je meni še vedno uganka. Verjetno mora biti res poseben hrošč, da se zna dobro skriti in da zna preživeti minus 70 stopinj v jeklenih pticah. Mislim, da je ta hrošč prispel k nam kar na toplem, v kabinah, in ne v trupu letala. Po najslabšem scenariju, da se koncentracija klotianidina ob nadaljevanju njegove uporabe v zemlji iz leta v leto povečuje, se nam utegne v naslednjih letih ta neonikotinc pojaviti tudi v podtalnici.

Čelar

Primorske novice

nedelja, 15. maj 2011

“Premaknite se, sicer vas bodo premikali drugi”

V Sloveniji se lahko “pohvalimo” z najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje in največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v Evropi. V Sloveniji tudi množično umirajo čebele. Zato, ker dovoljujemo uporabo strupov, ki so v večini drugih držav prepovedani.

Anton Komat, raziskovalec, publicist in aktivist, našteva dejstva. Tudi pri samooskrbi s hrano smo globoko na dnu evropske lestvice. Zato pa smo povsem pri vrhu po obolelosti za rakom na želodcu in prebavilih. In večini Slovencev se niti ne sanja, da verjetno kmalu ne bodo smeli več nabirati kostanja v gozdu, za bezgov čaj pa bodo potrebovali zdravniški recept.

“Premaknite se, sicer vas bodo premikali drugi. Opustite lažno upanje, da bo kdo kaj naredil za vas in namesto vas. Prišel je čas, ko se moramo ljudje sami organizirati in postaviti stvari na svoje mesto. Čakanje samo poglablja krizo,” sporoča Komat, ki bo v prihodnjih dneh skupaj z dr. Gorazdom Pretnarjem vložil kazensko ovadbo zaradi pomora čebel.

Anton Komat je avtor številnih knjig. Njegova zadnja V zrcalu narave je namenjena učencem druge triade devetletke. “K pisanju so me spodbudile učiteljice, ki pogrešajo zanimive knjige za otroke te starosti. Ekologije se otroci najlaže učijo prek zgodb,” meni Komat. Zgodbe v knjigi pripoveduje Frida, ki se spominja, kako je kot deklica obiskovala gozdarja in njegovo ženo. “Politiki nam pridigajo o družbi znanja, jaz pa pravim, da potrebujemo družbo z več domišljije. Svet se mora spremeniti, in spremenili ga bodo ustvarjalni otroci. Prav njim so namenjene te zgodbe.”

> Koga boste ovadili?

“Neznanega storilca. Naj kriminalisti ugotovijo, kdo je kriv za pomor čebel.”

> Verjetno krivec ni en sam?

“Mislim, da gre za projekt. Ta zgodba ima dolgo brado. Neonikotinoidi, kamor spada tudi 'naš' morilec čebel klotianidin, so živčni strupi. Na tržišče so prišli sredi 90. let prejšnjega stoletja. Francozi so hitro ugotovili, da ti strupi pobijajo čebele. Leta 1999 Francija prepove uporabo neonikotinoidov. Korporacija, ki proizvaja strupe, najame četo odvetnikov in toži francosko državo. Po dveletni pravdi država porazi vrhunsko plačano odvetniško svojat. Neonikotinoidi so v Franciji dokončno in pravnomočno prepovedani.”

> Pri nas takrat še ni prišlo do pomora čebel?

“Ne. Začelo pa se je dogajati nekaj, čemur jaz pravim agroterorizem. Leta 2004 se v obdobju treh tednov v različnih mestih na Balkanu nenadoma pojavi koruzni hrošč, katerega domovina so ZDA. Škodljivec se najprej pojavi v okolici letališč v Skopju, Bukarešti, Budimpešti, Sofiji, Beogradu in Zagrebu. Jasno, da ga je nekdo raztrosil! Z letalom je priletel v Skopje, raztrosil nekaj plodnih samic, se odpeljal do Bukarešte in tako naprej. Koruzni hrošč z letališč nadaljuje svoj 'grozljivi' pohod. Mediji napihnejo zgodbo: hrošč nam bo uničil vso koruzo! Tako se ustvarja trg.”

> Trg za strupe, ki bodo uničil hrošča?

“Da. Leta 2005 slovenska fitosanitarna uprava sprejme ukrepe, s katerimi naj bi zajezila pohod grozljivega škodljivca. Šestkilometrski pas ob hrvaški meji škropijo z neonikotinoidi. Tem 'veleumom' sem takrat povedal, da hrošč ne hodi peš, ampak leti. Vetrovi ga lahko zanesejo tudi do sto kilometrov daleč, zato je nesmiselno trositi strupe po tleh. Ampak, kaj hočemo, koruzni hrošč je napadel Slovenijo! (smeh) Iz francoskih in kanadskih raziskav smo aktivisti zbrali dokaze in jih predložili takratnemu kmetijskemu ministru Jarcu. Prepričali smo ga, da je neonikotinoide prepovedal.”

> Kdaj je bilo to?

“Leta 2008. Oddahnili smo si. Končno en pameten minister! Pa pride minister Pogačnik in spet dovoli uporabo teh strupov.”

> Zakaj trdite, da gre za projekt?

“Zato, ker je takratni predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice istočasno začel rohneti, da kmetje brez strupov ne morejo gojiti koruze. Objavil sem vrsto člankov in doživel pravi medijski linč s strani ministrstva. Predlagal sem, naj se gredo tisti, ki ne znajo gojiti koruze brez strupov, učit v Francijo, Nemčijo, Italijo ali Kanado, ki so prepovedale uporabo neonikotinoidov, pa pri njih koruza prav dobro uspeva.”

> Pri nas pa ne gre brez strupov?

“Kot kaže, je to nemogoče samo pri nas! Če je to 'neznanje' povezano tudi s šumenjem denarja na določenih računih, bo pokazala preiskava. Skratka, leta 2010 je proizvajalec dobil dovoljenje za neomejeno uporabo neonikotinoidov v Sloveniji, medtem ko so ti strupi v večini drugih držav prepovedani. Proizvajalec se po porazu v Franciji ni upal 'lotiti' velikih držav, zato je bila mala Slovenija zanj zanimiva. Minister Pogačnik je čebelo tudi umaknil iz sistema podpor razvoja podeželja, kar pomeni, da je ostala brez zaščite, čebelarji pa brez stimulacij. Žival izgubi zaščito, torej jo lahko pobijaš. To je projekt!”

> Kaj želite doseči z ovadbo?

“Želimo, da kriminalisti ugotovijo, kako je ta projekt potekal in kdo je kriv. Še najmanj so krivi kmetje! Ti v dobri veri uporabljajo tisto, kar jim je dovoljeno, oziroma kar jim priporoča svetovalna služba. Še na nekaj želim opozoriti: pri nas iščemo samo ostanke strupa v čebelah. Razgradni produkti strupov v prsti in v rastlinah pa so najmanj enako ali še bolj nevarni kot strupi sami. Teh pa nihče ne išče. Najhuje pa je, da strupi v prsti razpadajo več let. Če vsako leto sejemo koruzo, katere seme je bilo namočeno v strupu, koncentracija strupa v prsti strmo raste. Tudi če takoj prenehamo gojiti zastrupljeno koruzo, bo vsaka nova kultura vsrkala strup iz zemlje. Čebele bodo umirale, dokler se zemlja ne prečisti. Nam pa pripovedujejo pravljice, naj počakamo na dež, da bo spral strup s koruze.”

> Ovadba v primeru čebel ni prva, ki ste jo vložili. Ste zadovoljni z rezultati vaših akcij?

“Smo. Doslej smo na sodiščih večinoma vse zadeve dobili. Naša skupina aktivistov je pred leti začela opozarjati, da je treba podatke o kvaliteti pitne vode javno objaviti. Saj se spomnite afer v Prekmurju in Ljubljani ... Vložili smo ovadbe proti trem ministrom: Butu, Kopaču in Kebru.”

> Zaradi onesnažene vode?

“Da. Ugotovili smo, da so v enajstih občinah v Prekmurju ljudje pili zastrupljeno vodo.”

> Kako ste to ugotovili?

“Zahtevali smo, da nam na ministrstvu pokažejo dokumente. Sklicevali smo se na zakon o informacijah javnega značaja. Pet ur smo čakali na hodniku. Niso našli fasciklov. Nato pa smo le dobili dokumente, iz katerih je bil jasno razviden scenarij. Župan piše na ministrstvo: 'Naša voda je onesnažena. Kaj storiti?' Priložen je laboratorijski izvid. V vodi je preveč nitratov in drugih strupov. Odgovor ministrstva: 'Merite naprej.' Županu niso naročili, naj opozori prebivalstvo, da voda ni pitna, da so ogrožene nosečnice in majhni otroci. To je v enajstih občinah potekalo nekaj let; v pokrajini, kjer je največ abortusov ter največ raka na želodcu in debelem črevesju.”

> Kakšen je bil razplet?

“Naš cilj ni bil, da zaprejo ministre, ampak da se ljudje na položajih začnejo odgovorno vesti. Če voda ni pitna, morajo o tem obvestiti ljudi. To smo z ovadbo tudi dosegli. Tudi črpališče Hrastje v Ljubljani so zaprli, čeprav so prej dve leti lagali, da je voda tam tako rekoč zdravilna. Zgodilo pa se je še nekaj drugega: ko smo objavili podatke o zastrupljeni vodi, smo želeli doseči, da zavarujejo vodne vire. Prišli pa so trgovci z ustekleničeno vodo in iz tega kovali dobiček. Izpadlo je, kot da posredno delamo reklamo za polnilnice vode. Kapital je uničil vir, ki je bil prej zastonj, v tem primeru pitno vodo, nato pa je ponudil rešitev v obliki ustekleničene vode. Podobno je z zelišči.”

> Katerimi zelišči?

“Ljudje zadnje mesece podpisujejo peticijo proti codexu alimentariusu, ampak to nima nobenega smisla. Dejansko že imamo kodeks, ki je v veljavi od leta 1999. Takrat so pri nas sprejeli prvo odredbo o sistemizaciji zdravilnih zelišč. Leta 2003 so dodali nekaj popravkov, leta 2008 pa so sprejeli pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin. Rekli so, da bodo s tem preprečili šarlatanstvo in ljudi zavarovali pred stranskimi učinki določenih zelišč.”

> Za kaj gre?

“Farmacija si je začela prilaščati kulturno izročilo prednikov. Zdravilna zelišča so zdaj uradno zdravila brez recepta. To pomeni, da 'tete Pehte' zelišč ne smejo več prodajati na tržnici. Niti specializirane trgovine ne smejo več prodajati določenih zelišč. Kupite jih lahko samo še v lekarnah.”

> Katere rastline so postale zdravila brez recepta?

“Navadni divji kostanj, črna jelša, arnika, pelin, češmin, krhlika, gabez, glog, šentjanževka, brin, repuh, vse vrbe, lapuh, in krona vsega: bezeg. Da te kap!”
> Kakšen je namen vsega tega? Gre za zaroto?
“Ne. Preprosto, tako deluje kapital. Prilasti si tisto, kar je bilo nekoč javno dobro. Privatizira naše kulturno izročilo.”

> In mi to mirno sprejmemo?

“Novih pravil niso takoj uveljavili v praksi. Situacijo so zaostrovali počasi in previdno, da ne bi prišlo do reakcije. Sledi zastraševanje. V medijih beremo o ljudeh, ki so umrli, ker so nabirali čemaž. Ta je zdaj zelo aktualen. Ali pa omela. Tudi ta je na seznamu. Izjemno učinkovita je pri zdravljenju rakastih obolenj. Farmacija že dvajset let vlaga milijone dolarjev in se trudi, da bi patentirala snov, ki deluje v omeli. Ampak ne morejo ugotoviti, katera snov učinkuje. Očitno gre za več snovi, ki delujejo v sinergiji. Katere natančno in v kakšnih kombinacijah, pa ne vedo. To jih žre. In potem prepovedo uporabo omele. Rečejo, da je nevarna in da ima stranske učinke.”

> Kaj predvidevate, da bo sledilo?

“Kmalu to ne bodo zdravila brez recepta ampak zdravila na recept. Nadalje lahko pričakujemo prepoved nabiranja teh rastlin v naravi.”

> Pravite, da ste aktivisti povezani v mrežo. Mar delujete kot nekakšna ilegala?

“Ne. Recept je preprost: če organizacija nima glave, je ne moreš obglaviti. Delujemo v skupini, povezani smo prek spleta, in ko se pojavi problem, vsi pomagamo. Jasno, najbolj izpostavljena sva midva s Pretnarjem. Tudi zdaj, pri pomoru čebel, so rekli, vidva pojdita in povejta.”

> Na svojih predavanjih se sprašujete, ali se nam obeta lakota. Odkod tako razmišljanje?

“Kapital, ki je prej špekuliral na denarnih borzah, se zdaj seli na trg hrane. Bankirji zakupijo pridelek, na primer ves kitajski česen za tri leta vnaprej po določeni ceni. Tako pridejo do česna. Nato pogojujejo dobavo semen ali pridelka ter sami določajo cene.”

> Napovedujete, da se bo globalni trg hrane sesul, tako kot se je sesul finančni?

“Ne samo jaz, vsi resni analitiki na svetu govorijo o tem. Na žalost naši mediji o tem ne pišejo. Z razvojem industrijskega kmetovanja so cene hrane v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja padle. Hrana je bila poceni, dokler je bila poceni nafta. Ko pa se začne nafta dražiti, imamo problem. Država mora intervenirati s subvencijami, da se kmet ne potopi. Subvencije so vse višje, ker kmetovanje 'na nafto' prinaša vse večje izgube. Govorimo o sončnih in vetrnih elektrarnah, ne razmišljamo pa o tem, da bi hrano spet pridelovali 'na sončni pogon'. Velik problem je tudi, da z uporabo kemičnih sredstev na svetu vsako leto izgubimo sedem odstotkov rodovitne zemlje. Nepovratno. Poleg tega uničujemo vodne vire, z monokuturami pa tudi biodiverziteto.”

> Hrana se bo torej še naprej dražila?

“Letos se nam obeta 20-odstotni dvig cene hrane na globalni ravni. Lani smo bili priča suši in požarom v Rusiji in Ukrajini, ki sta ustavili izvoz žit. Druge države so bile prisiljene žrtvovati žita iz blagovnih rezerv, da bi preprečile vratolomen dvig cen hrane. Tudi v Sloveniji smo načeli blagovne rezerve. Zgodba je enaka kot pri finančnih špekulacijah, ko so države z našim denarjem reševale banke. Zdaj pa z našimi zalogami hrane rešujejo špekulante s hrano. Če se letos v kateri od držav, ki so velike pridelovalke žita, zgodi kaj podobnega, kot se je lani v Rusiji, bodo cene hrane zrasle še za mnogo več kot za 20 odstotkov.”
> V arabskih državah severne Afrike so se ljudje nedavno uprli tudi zato, ker se je podražil kruh ...
“Tako je. Podraži se hrana, in glej glej, zgodi se revolucija.”

> Kakšna je situacija v Sloveniji?

“Totalna polomija! Leta 1974 smo imeli več kot 70-odstotno samooskrbo s hrano, danes pa dve tretjini hrane uvažamo. To nas uvršča na zadnje mesto v Evropi. Skupaj s Finci imamo v Evropi tudi najmanj rodovitne zemlje na prebivalca, 850 kvadratnih metrov. Lahko pa se pohvalimo z neverjetnim dosežkom: največjo kvadraturo hipermarketov na prebivalca.”
> Kako se nam je lahko zgodilo kaj takega?
“Ko pomislim, koliko možganov premore naša politika, mi je vse jasno. Da bi bila situacija še bolj absurdna, kvalitetno domačo hrano v glavnem izvažamo: meso in mleko v Italijo, krompir v Nemčijo, mi pa pijemo 'alpsko' mleko z Madžarske. Madžari imajo res visoke Alpe!” (smeh)

> Kje vidite izhod?

“Ključ do prehranske varnosti je čim krajša pot hrane od vil kmeta do vilic meščana. Lahko bi se zgledovali po Angležih, ki imajo danes tako samooskrbo s hrano, kot smo jo včasih imeli mi. Sprejeli so državni program (www.defra.gov.uk), ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij, tržnih mehanizmov ... Skratka, odločili so se za popolno prenovo družbe. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo stoodstotno samooskrbo. Spoznali so, da je prehranska varnost ključna za nacionalno varnost. Uvedli so tudi brezmesni ponedeljek kot modni trend.”

> Je manjša poraba mesa res le modni trend?

“Seveda ne. Z medijsko podporo so dosegli, da je brezmesni ponedeljek zaživel, za tam pa se skriva zelo enostavna matematika. Kilogram govejih zrezkov manj pomeni 20 kilogramov žitaric več. Če le za malenkost zmanjšamo prirejo mesa, lahko nahranimo veliko več ljudi. V Sloveniji pa imamo po zadnjem popisu okrog pol milijona krav in le nekaj manj prašičev, kar je bistveno preveč. Ne zmoremo jih prehraniti, zato več kot tretjino krme uvažamo. Posledice so katastrofalne. Preveč je živalskih iztrebkov, zato se reke spreminjajo v greznice. Zaradi silaže že konec maja kosijo travnike. Po vsej državi se valjajo v plastiko zavite travnate bale, ki jim jaz pravim kar dinozavrova jajca. Zaradi intenzivne košnje in polivanja gnojnice po travnikih bo večina cvetnic izumrla. Raste le še trava, in čebele nimajo kaj jesti. S travnikov smo jih pregnali na koruzo in oljno repico, ki sta obe zastrupljeni. Pa smo spet pri čebelah! Tudi zato umirajo. Vidite, kako je vse povezano!?”

ALJA TASI

Čelar · Objavljeno: 29 Jun 2011 06:36 Naslov sporočila: Še pomnite gospodje ?!

Minila sta komaj dva meseca od masovnih pomorov čebel v Pomurju in danes se le še malo kdo spomni na to čebelarsko tragedijo. In tako veliko prahu se je takrat dvigalo, toliko velikih besed je bilo izrečenih, toliko obljub razdeljenih, grožnje neznanim povzročiteljem so dnevno padale, sam gospod predsednik ČZS Boštjan NOČ je zagotovil, da bo zagotovo odstopil, če se ta zgodba ne razreši in povzročitelji ne bodo primerno kaznovani ter prizadeti čebelarji ne bodo dobili pravičnih odškodnin.

Po dveh mesecih od takrat, ko so čebele masovno umirale pa je postalo vse tiho. Medijev ta zgodba več ne zanima, strokovnjaki, ki so takrat veliko govorili so obmolknili, krivci za masovne pomore čebel še vedno niso znani ter primerno kaznovani in seveda nikoli ne bodo, čebelarji ( vsaj nekateri ) še vedno niso dobili nobenih odškodnin in jih tudi nikoli ne bodo, Boštjan NOČ je še vedno predsednik ČZS in ni odstopil in seveda tudi ne bo, niso prenehali uporabljati čebelam najbolj nevarna FFS in jih seveda ne bodo in nič od takrat napovedanega se ni uresničilo in se seveda ne bo.

Dvojni čebelarski funkcionarji v Pomurju, ki sedijo sočasno na vodilnih stolčkih v čebelarski organizaciji in stolčkih v kmetijskih službah so še vedno tam kjer so bili pred masovnimi pomori čebel in danes veselo hodijo na shode čebelarjev in tam prodajajo neko svojo "strokovno" resnico o teh pomorih. Modri čebelarji pa kimajo s svojimi sivimi glavami in te "resnice" požirajo kot svete hostije in nekateri med njimi prav z vidno privoščljivostjo vedo povedati še kaj slabega o prizadetih čebelarjih in o tem, da pa takšnega direndaja le ne bi bilo treba dvigati, ker večini čebelarjev ni vse pomrlo, temveč le pašne čebele. Halo !!!!

Tako je bilo pred leti že veliko krat, tako je bilo v primeru letošnjih masovnih pomorov čebel in tako bo v naslednjih pomorih čebel. Uboge čebele, zaslužile bi si boljše čebelarje.

Čelar · Objavljeno: 13 Apr 2012 06:18 Naslov sporočila:

S Spletne strani ČZS:

Ko berem »pomembne« ugotovitve naše stroke glede vzroka lanskega pomora čebel v Prekmurju in letošnjega velikega zimskega padca čebel (preko 50%), sem zelo zaskrbljen nad kratkovidnostjo odgovornih v Sloveniji in uspešnostjo fitofarmacevtskega koncerna Bayer pri zamegljevanju (ne)varnosti neonikotinoidov. Verjetno je denar tisti, ki odvzame razum in odgovornost do okolja in ljudi. Letos bi torej naj bilo krivo neučinkovito ekološko zdravilo, ki ga sofinancirala država Slovenija. Vendar, če bi kdo natančno obdelal podatke na terenu, ne bi našel tako enoznačnih vzrokov. Vedno bolj se kaže dejstvo, da so veliki padci čebel rezultat spremenjenega okolja in v zadnjih letih oslabljenih in neodpornih čebel.

V svoji knjigi »The systemic insecticides: a disaster in the making« (2010) obtožuje nizozemski toksikolog Dr. Henk Tennekes neonikotinoide kot naraščajočo grožnjo celotnemu okolju. Njihova nevarnost je v veliki strupenosti za insekte, sistemičnem delovanju, dobri topnosti v vodi, obstojnosti in kopičenju v vodnih sistemih in tleh. Če so na Nizozemskem v letih 1994 porabili imidakloprida komaj 668 kg na dobrih 5000 hektarjih, je znašala poraba v letu 2004 že 6377 kg na cca. 40.000 ha kmetijskih površin. V istem časovnem obdobju je postal imidakloprid glaven onesnaževalec površinskih vod na Nizozemskem, posebej v zahodnem delu države. Najvišje izmerjene vrednosti so izmerili v letu 2005 v Noordwijkerhoudu, kateri poznan po svoji proizvodnji cvetja. Tu so bile izmerjen vrednosti 67ng/L vode. Čebela. ki bi pila to vodo, bi že z 12 mikrogrami zaužila smrtno količino insekticida. Posledice tako onesnaženih površinski vod se kažejo tudi v manjšanju populacij insektov, ptic in rib. Rušijo se nosilni deli ekosistema. V Sloveniji imamo srečo, da smo v industrijskem kmetijstvu še daleč za Nizozemci.

Prispevki znanstvenikov, objavljeni marca letos na spletni strani revije Sceince (Znanost - http://www.sciencemag.org/content/early/2012/03/28/science.1215039 ), prav tako dokazujejo grozljivo delovanje neonikotinoidov v okolju. Dokazujejo škodljivost tiometoksama že v nizkih, »čebelam neškodljivih«, količinah in to v povečani občutljivosti čebel in njihovih kolapsih, oz. padcih, preko zime. Najbolj uporabljan neonikotinoid imidakloprid je dokazano povzročil padec populacij čmrljev. V izpostavljenih družinah so ugotavljali 85 % zmanjšanje rojevanja novih matic v primerjavi z kontrolnimi družinami. Še bi lahko našteval. Dejstvo je, da so neonikotionidi prevzeli danes vodilno mesto med insekticidi, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Še vrtnice in rože okoli domače hiše zastrupljamo z njimi.

Vendar pojdimo k bistvenim in grozljivim dejstvom, ki jih lahko sami povzamemo iz reklamnih pamfletov multinacionalke Bayer za pripravka BISCAYA in CALYPSO, »neškodljiva za čebele«, sistemična insekticida z a.s. tiakloprid, iz velike družine neonikotinoidov:

1. Za uničevanje listnih uši, ki se prav tako hranijo s sokovi rastlin kot čebela, rabimo 100 g čebelam »zelo strupenega« imidakloprida na hektar (Confidor). Za uničevanje listnih uši v oljni ogrščici porabimo 80 g tiakloprida (TOREJ CELO MANJ) na hektar (Biscaya), čebelam »nenevarnega« sistemičnega insekticida - neonikotinoida, ki (citiram) deluje tako, da stimulira nikotinske receptorje v živčevju žuželk. Tiakloprid ne inhibira encima acetilholinesteraze, zato je učinkovit tudi v primerih rezistence (odpornosti) na organofosforne insekticide in piretroide. Vezan na receptorje se razgrajuje razmeroma počasi (konec citata). Torej deluje enako kot njegov sorodnik, čebelam strupen imidakloprid !? In kje je tu sedaj selektivnost, oz po domače razlika?

V času škropljenja v cvetenju imamo sistemično zastrupljena cvetoča polja ogrščice, kjer umirajo sovražniki ogrščice repični sijajniki in listne uši, čebele pa se spreletavajo brezskrbno naokoli !? Gre za veliko »napako« multinacionalk in »naivnost« odgovorne kmetijske stroke v Evropi in svetu.

2. Zanimiva in osupljiva je primerjava odmerka tiakloprida, ki ga uporabljamo za zatiranje koloradskega hrošča v krompirju s sredstvom Calypso in odmerka, ki ga dobi čebela na sistemično zastrupljenem posevku oljne ogrščice s sredstvom Biscaya !? V krompirju odpornega hrošča ubije že doza 48 g/ha, medtem ko mora čebela prenesti dozo 72 g/ha, kar je za 150 % več.

In kaj vidimo, ko pogledamo okoli sebe s povprečnim poznavanjem kmetijstva in zloglasne kemije!? S prstom uprtim v škodljivo razkuževanje semena koruze z klotianidinom ne vidimo prave palete, kaj palete – pravega gozda različnih »nedolžnih« neonikotinoidov, ki jih sadjarji, poljedelci, vinogradniki in hmeljarji veselo škropijo in pršijo naokrog. Tako imamo zloglasnega morilca čebel klotianidina v svojem predhodniku tiometoksamu registriranega za rabo v vinogradništvu – 3x na leto v sredstvu Actara (Aventis, USA) za zatiranje nadležnega ameriškega škržatka. V nasadih sadnega drevja ga veselo uporabljamo in to z molekulatorji, ki ponesejo strup v zavidljive višave in z vetrom dalje do drugih insektov in vodnih površin.

Neonikotinoidi so zelo dobro topni v vodi in praktično nerazgradljivi v vodnih sistemih in v tleh. So ciklične spojine, podobno kot včasih zloglasni DDT. Sedaj pa privoščimo neonikotinoid tiometoksam tudi koloradskemu hrošču – seveda naša čebela med vsemi temi pastmi veselo leta naokoli. Privoščimo ji tudi sistemično zastrupljeno podrast v vinogradih z nevarnim tiometoksamom, oz. neonikotinoidom. Torej pojedino z aktivnimi snovmi, ki učinkujejo v nekaj gramih na hektar, čebelo pa prizadenejo v količinah, ki jih merimo z nanogrami (z devetimi ničlami naprej). Torej so neonikotinoidi ekološke atomske bombe. In tako se z nami igrajo multinacionalke za denar. Vseeno jim je, da so se zmanjšale populacije insektov, ki jih rabijo za hrano vodni organizmi, ptice, dvoživke in še kdo. Insekti so najštevilčnejša veja živali in pomembni člen v ekosistemu.

Ostaja nam še vprašanje, kako lahko pri nas uradno »čebelam nenevarna« pripravka Biscaya in Calypso uporabljamo tudi med cvetenjem sadnega drevja in oljne ogrščice !? Torej je dovoljen v cvetenju sistemični insekticid neonikotionid, ki ima isti mehanizmom delovanja kot dokazani morilec čebel imidakloprid in je »nestrupen« za čebele!? Kaj pa potrošniki medu? Sistemični insekticid prepoji celo rastlino in pride v medičino in med. Kaj pa otroci, katerim tak med priporočamo !?

In kaj nam ostane čebelarjem in našim čebelam v današnji Sloveniji!? Lepo prosimo kmetovalce, naj ne uporabljajo nobenih neonikotinoidov, PROSIM ! So alternative !

Mag. Boštjan ŠTEFANČIČ,

čebelar ČD Ormož,

Cvetlična ul. 1, 2270 Ormož.

Čelar · Objavljeno: 03 Jun 2013 04:44 Naslov sporočila: VEČER, 03.06.2013

Neugodne vremenske razmere kažejo na slabšo čebelarsko letino

Po lanski katastrofalni čebelarski letini, ki ni dosegla niti tretjine povprečne letine, tudi za letošnjo vremenske razmere doslej niso bile ugodne. "Junij je ključni mesec. Rešijo nas lahko še gozdna paša ter lipa in kostanj," je dejal predsednik ČZS Boštjan Noč, ki pozdravlja odločitev na ravni Evrope glede omejitve rabe nekaterih pesticidov.

Začetek pašne sezone je bil letos neugoden. Najprej je zaradi dolge zime za približno mesec dni zaostajal razvoj čebeljih družin, kar je močno vplivalo na izkoriščanje cvetlične paše, ki je tudi sicer skoraj ni bilo. Hkrati je bilo v času cvetenja akacije, ki se v teh dneh zaključuje, veliko slabega vremena, tako da čebele tudi tega niso mogle izkoriščati. Začetek sezone je tako bil slab, je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Noč, ki pa meni, da je za oceno cele letine še prezgodaj in da je zdaj ključen mesec junij.

Za samo čebelarstvo sta za tekoče leto sicer ključna lanska avgust in september. Čebelar tako z ukrepi zelo težko popravi nekaj, kar je bilo storjenega leto prej. In ker je bilo lansko leto slabo s pašo, so čebele slabše fizično pripravljene na to sezono, slabše so preživele zimo in za letošnje leto kaj dosti čebelar ne more storiti, pravi prvi mož ČZS.

Čebelar lahko tako le delno zagotovi pogoje, velik del ustvarjanja pogojev pa je v naravi. Čebelar pa mora čebele pravilno oskrbovati in ustrezno poskrbeti za njihovo zdravstveno varstvo. Ker je bila letošnja zima tako dolga, čebelarji tudi še nimajo prave ocene, kolikšne so bile zimske izgube čebel. Glede na prve informacije s terena pa sta imeli po Nočevih besedah največ izgub predvsem Koroška in Gorenjska. Poleg zime je sicer za izgubo čebeljih družin kriva tudi zajedavska bolezen varoza.

V ČZS pozdravljajo odločitev Evropske komisije, ki je 24. maja sprejela odločitev, da bo za dve leti omejila uporabo treh pesticidov, ki škodijo čebelam. Omejitev bo začela veljati decembra, gre pa za pesticide iz skupine neonikotinoidov: klotianidin, imidakloprid in tiametoksam.

"To potrjuje, da je bila odločitev ministra Dejana Židana pred dvema letoma, ko je na podlagi analiz prepovedal sajenje semena, obdelanega s klotianidinom, pravilna, kajti od takrat naprej v Sloveniji ni bilo več sistemskih množičnih pomorov čebel," je odločitev Evropske komisije pozdravil Noč.

Slovensko kmetijsko ministrstvo je namreč zaradi pomora čebel, ki je aprila 2011 prizadel nekatere predele Slovenije, pripravilo odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije, v skladu s katero je bila od 29. aprila 2011 prepovedana uporaba semena koruze, ki je dodelano s fitofarmacevtskim sredstvom poncho z aktivno snovjo klotianidin in cruiser z aktivno snovjo tiametoksam oziroma s fitofarmacevtskim sredstvom na osnovi aktivnih snovi tiametoksam, klotianidin in imidakloprid.

Čelar

Ponovno pomor čebel v okolici Gornje Radgone

Včeraj dne 09.07.2013 sta dva čebelarja v neposredni oklici Gornje Radgone zaznala masovno umiranje pašnih čebel. Pogled na tla pred čebelnjakoma in na naletni deski je bil res grozovit Na tleh je ležalo vse polno mrtvih čebel od katerih so mnoge še nemočno trepetale s krilci in v mukah umirale. Čebele pa so umirale tudi v panjih in so jih zdrave čebele potem odnašale iz panjev ali pa jih kar porivale skozi žrela panjev in v svojem samoohranitvenem nagonu ter instiktivnem zavedanju hude nevarnosti za čebeljo družino so se trudile čim prej očistiti panje.

Danes sta čebelarja preko številke 112 sprožila prijavo nesreče in odzvala se je kmetijska inšpekcija, terenska veterinarka, policija in fitosanitarna inšpekcija. Odvzeti so bili vzorci mrtvih čebel za analizo in ugotovitev strupa, ki je tako masovno pomoril čebele. Vsaka od državnih služb je svoje delo korektno in pri čebelarjih ažurno opravila. Našla sta se tudi že povzročitelja tega pomora čebel, ki sta včeraj dopoldan ,med 09. in 11.00 uro v neposredni bližini čebelnjakov škropila svoje vinograde s hudim strupom Actaro. Ta strup je že v lanskem letu moril čebele in nesrečna zgodba se je v tem letu le še ponovila. Nekaj okoliških čebelarjev, ki se je popoldan slučajno zbralo in zaskrbljeno komentiralo zadnje dogodke s ponovnimi zastrupitvami čebel, zanima predvsem okoliščina, da ima v tem okolju daleč največ največ vinogradov podjetje Radgonske gorice, ki svoje ogromne vinograde vzdržuje veliko boljše kot mnogi mali posamezni vinogradniki in boljše skrbi za zdravstveno varstvo ter zaščito vinske trte, pa nikoli s svojimi dejanji ne ogrozi ter ne zastrupi čebel. Tem nekaj nevestnim posameznim malim vinogradnikom bo torej potrebno na učinkovit način dopovedati, da je potrebno zakone in navodila proizvajalcev škropiv strogo spoštovati ali pa prevzeti vso odgovornost za posledice.To pa je naloga države in njenih institucij, ki bodo pač morale svoje delo strokovno in korektno opraviti ter tako zaščititi ogrožene živali in ljudi.

Pri tem se postavlja resno vprašanje zakaj se nekateri manjši vinogradniki nikakor ne želijo držati navodil proizvajalca ter pozitivnih predpisov, ki jasno določajo, da je s takšnimi in podobnimi hudo strupenimi škropivi dovoljeno škropiti le zelo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer in v popolnoma brez veternih pogojih. Kot pravijo nekateri čebelarji je to zaradi tega, ker pristojne inšpekcijske službe in drugi državni organi nikoli nobenega postopka ne izpeljejo do konca in le v zelo redkih primerih potem pride do kaznovanja povzročitelja. V lanskem letu je država raje kot, da bi postopek izpeljala do konca in obremenila ter kaznovala povzročitelje, kar sama iz proračuna izplačala odškodnine prizadetim čebelarjem.

S takšnim ravnanjem daje državo potuho onesnaževalcem naravnega prostora ter nevestnežem, ki s strupi ravnajo po svoje in neodgovorno ter s tem ogrožajo živali in tudi ljudi v neposredni bližini škropljenja. V naravnem okolju v katerem tako masovno zaradi zastrupitve umirajo čebele ne morejo biti varni niti ljudje in še manj dojenčki, ki jih matere popeljejo ne večerni sprehod in "čist" zrak. Kdaj bo končno nekdo naredil konec vsakoletnim masovnim pomorom čebel, ker tudi potrpežljivost čebelarjev je že zelo na kocu. Niso več dolgo pripravljeni vlagati ogromnih svojih sredstev v sanacijo čebeljih družin po kakšnem takšnem pomoru in tako zagotavljati prepotrebnega nacionalnega čebeljega fonda ter ustrezne teritorialne pokritosti države s čebelami.

Čebelarji sami že nekaj časa od države in njenih institucij zahtevajo, da jim preneha sama izplačevati odškodnine, temveč naj raje poskrbi, da bodo odškodnine čebelarjem plačevali povzročitelji in ne vsi slovenski davkoplačevalci. Čeprav je čebelarstvo daleč najmanj produktivna in dobičkonosna kmetijska dejavnost, nimamo druge izbire kot, da ga na vsak način rešimo, zavarujemo in ohranimo.Čebelarstvo v Sloveniji ohranja okrog 7500 malih ljubiteljskih čebelarjev, ki od svojega hobija nimajo finančnih dobičkov in profitov, temveč v veliko primerih za ohranjanje svoje ljubiteljske dejavnosti vlagajo še denar iz svojih plač in pokojnin. Tudi zaradi tega si skupaj s svojimi čebelami zaslužijo, da jim stopimo ob bok in jim pomagamo rešiti čebele, ker s tem rešujemo sebe in svoje otroke ter vnuke. Če bodo odšle čebele, bomo vsi mi odšli z njimi.

Čelar · Objavljeno: 24 Apr 2014 06:40 Naslov sporočila: 2014

Blog Plagiator, dne, 23.04.2014

Plagiator

sreda, april 23, 2014

Čebelarji nas prosijo za pomoč!

Čebele v Sloveniji ponovno masovno umirajo in prizadeti slovenski čebelarji se v svoji nesreči ter velikem obupu obračajo na slovensko javnost ter nas prosijo za pomoč. Masovna morija čebel se iz leta v leto ponavlja in kljub velikim besedam ter obljubam odgovornih oblastnih in inšpekcijskih institucij, se na tem področju naredi zelo malo ali skoraj nič, da bi se neprestani in vsako leto ponavljajoči pomori čebel zaustavili.

Vsa leta so se čebelarji obračali na pristojne državne institucije in jih prosili ter zahtevali, da naj vendar nekaj storijo in te pomore preprečijo. Nič učinkovitega na tem področju doslej ni naredilo pristojno kmetijsko ministrstvo in vsakokratni kmetijski minister. Nobene pomoči prizadeti čebelarji niso deležni od svoje krovne organizacije Čebelarske zveze Slovenije. Pravijo, da to razumejo, ker bi se ČZS morala bolj ostro postaviti proti ministrstvu za kmetijstvu v okviru katerega so prav vsi sektorji, ki so tudi najbolj odgovorni za to čebeljo morijo v Sloveniji.Ker to ministrstvo izdatno vsako leto financira ČZS in njeno svetovalno službo ter zagotavlja plače tam zaposlenim in se čebelarji seveda zavedajo, da se roke, ki ti reže kruh, ne pretepa.Tako, da jim je ta pasivnost vrha svoje krovne organizacije po svoje razumljiva.

Zelo malo ali nič na področju preprečevanja pomorov čebel pa ne naredijo tudi druge odgovorne organizacije kot kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija, fitosanitarna inšpekcija, terenski delavci Nacionalnega veterinarskega instituta, fitosanitarna uprava, strokovnjaki zaposleni na Kmetijskem institutu Slovenije, ker vsi ti seveda spadajo pod dežnik kmetijskega ministrstva in kmetijskega ministra, kar vse pa obvladujeta v Sloveniji zelo močna in vplivna kmečko vinogradniški lobi ter lobi proizvajalcev in ponudnikov fitofarmacevskih sredstev ( beri: najhujših strupov zelo škodljivih ljudem, živalim in celotnemu okolju ) za uporabo v kmetijstvu.

Edini, ki mu čebelarji še verjamejo, da svoje delo res korektno strokovno opravi je slovenska policija, ki pa brez, da bi vsi prej navedeni naredili to kar bi morali, sama potem ostane nemočna. Največkrat prav zaradi tega, ker so analize odvzetih vzorcev slabo narejene ali pa se sploh ne naredijo in ker nekateri, ki v teh postopkih po službeni dolžnosti delujejo, bolj iščejo načine kako zaščititi storilca pomorov čebel kot ga odkriti in primerno sankcionirati. Čebelarji tudi niso v primerih pomorov čebel deležni nobenih odškodnin in jih pristojni nadzorni in inšpekcijski organi napotujejo na civilne in odškodninske tožbe proti največkrat neznanim osebam. Na prste ene roke bi lahko v Sloveniji našteli čebelarje, ki bi imeli za takšne tožbe dovolj denarja in seveda tudi volje ter časa, ker jim tudi pravni strokovnjaki pravijo, da naj se v to ne spuščajo, ker imajo zelo malo možnosti, da bi v takšnih pravdah uspeli.

Na osnovi navedenega in še mnogih drugih razlogov so se tokrat čebelarji odločili, da za pomoč zaprosijo osveščeno slovensko javnost, ker tudi na slovenske civilno družbene naravovarstvene organizacije več ne raćunajo. Od teh namreč doslej niso bili deležni prav nobene pomoči, ker se te najraje ukvarjajo z medijsko odmevnimi aktivnostmi okrog katerih je potem veliko pompa in malo konkretnih učinkov. Tako so tudi meni danes zjutraj poslali fotografije s pomora čebel, ki se je pred dnevi dogodil v okolici Gorenje vasi ( Muljava ) in si jih tudi sami lahko ogledate na povezavah:

https://dl.dropboxusercontent.com/u/100239135/IMG_1894.JPG
https://dl.dropboxusercontent.com/u/100239135/IMG_1892.JPG
https://dl.dropboxusercontent.com/u/100239135/IMG_1876.JPG
https://dl.dropboxusercontent.com/u/100239135/IMG_1861.JPG
https://dl.dropboxusercontent.com/u/100239135/IMG_1847.JPG

Ta velik pomor seveda ni edini, ki je že v letošnjem letu zabeležen v Sloveniji. Bilo jih je še več in nekateri čebelarji pomorov sploh več ne prijavljajo.

Čebelarji prosijo, da se v zaščito čebel vključijo slovenska javnost in slovenski mediji, ker so prepričani, da jim samo ti še lahko pomagajo rešiti čebele. Nad vsemi ostalimi so že obupali in nekateri že prav resno razmišljajo, da bi svoje čebelnjake kar zaprli, ker vsakoletnih ponavljajočih pomorov finančno ter tudi čustveno več ne prenesejo. Pomagajmo torej slovenskim čebelam in slovenskim čebelarjem, ker s tem pomagamo sebi, svojim otrokom in vnukom. Tudi tistim danes še nerojenim. Dvignimo svoj glas in pričujoče fotografije pošljimo državnim institucijam naravovarstvenim organizacijam ter pomembnim političnim in javnim osebnostim z jasno zahtevo, da se morajo pomori čebel v Sloveniji za vedno končati. Ker skupaj s čebelami bomo umrli tudi sami in naši najdražji. Kdor pa ima okrog tega še kakšne pomisleke, pa mu toplo priporočam obisk Onkološkega inštituta v Ljubljani. Po obisku jih zagotovo več ne bo imel.

Čelar

V zvezi s problematiko vsakoletnih zastrupitev čebel s FFS in zahtevami čebelarjev, da se ta morija enkrat za vselej konča, se je končno oglasilo tudi pristojno ministrstvo z dopisom, ki ga lahko mirno označimo kot izdelek brez barve, vonja in okusa. Ker avtor pisanja ni podpisan, je torej smatrati, da pisanju lahko sami dodamo podpis ministra mag. Dejana Židana. Sodbo o odgovoru ministrstva pa naj si vsak čebelar ustvari sam. Pišejo o vsem mogočem le o tem kako se bodo zavarovale čebele pred vsakoletnimi pomori čebel še najmanj.

Drage čebelarke in čebelarji, berite torej:

UKOM
predlagam.vladi@gov.si

Številka: 0913-47/2014/4
Datum: 5. 5. 2014

Zadeva: Pomori čebel
Zveza: e-pošta, z dne 23. 4. 2014

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovor v zvezi s pomorom čebel

PREDLOG

V imenu mnogih slovenskih čebelarjev, ki se vsako leto srečujejo s pomori čebel, vas prosim, da zastavite svojo besedo in ugled in v okviru svojih pristojnosti ukrepate pri pristojnih državnih institucijah, z zahtevo, da storijo vse kar je v njihovi moči, da se ti vsakoletni množični pomori čebel enkrat za vselej končajo. V vašo informacijo vam posredujem povezavo do bloga v katerem je bloger, ki se je pozivu čebelarjev prvi odzval, lepo opisal razmere na tem področju in dodal tudi povezave do fotografij čebeljega pomora posnete pred nekaj dnevi.

ODGOVOR

Ne glede na prednostne naloge, se na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) zavedamo pomembne vloge čebelarstva, saj ima ta panoga pomemben vpliv na okolje in kulturno krajino. Zagotovo je z okoljskega vidika najpomembnejše opraševanje rastlin in posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu.

Slovenija je že julija 2009 na Svetu EU opozorila države članice na ogroženost čebele v evropskem prostoru, s poudarkom, da čebela potrebuje posebno skrb in zaščito. Pri tem je dobila politično podporo številnih držav članic.

Evropska komisija je septembra 2013 potrdila že četrti Program ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2014 - 2016. Na podlagi potrjenega programa se bodo v Sloveniji izvajali ukrepi tehnične pomoči čebelarjem, nadzor nad varozo, kontrola medu, obnavljanje čebeljega fonda in aplikativne raziskave v skupni vrednosti 720.000 evrov. Ukrepi so namenjeni vsem slovenskim čebelarjem, ne glede na število panjev.

Čebelarstvu bo prav tako namenjeno posebno mesto pri pripravi akcijskih načrtov izvajanja Resolucije o strateških usmeritvah kmetijstva in živilstva, kjer je čebelarstvo vključeno v dolgoročne usmeritve slovenskega kmetijstva. Sprejete ključne strateške usmeritve in cilje bomo vključili v strategijo, ki jo bomo v praksi udejanjali z ustreznim naborom že uveljavljenih in tudi novih ukrepov. Posebno pozornost bomo namenili ekološkemu čebelarstvu, saj je trenutno zelo malo čebelarjev, ki so vključeni v ekološko čebelarjenje. Dolgoročno si bomo prizadevali, da bi tak način čebelarjenja postal redna oblika čebelarjenja v Sloveniji, saj imamo za to dobre pogoje in ugodne naravne danosti.

Z javnim razpisom je bila vzpostavljena tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki jo na podlagi podeljene koncesije Vlade RS izvaja Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Program je zelo obsežen, vsem čebelarjem pa omogoča pridobivanje najrazličnejših informacij, ki jih potrebujejo za vzrejo čebel. Za delovanje javne svetovalne službe v čebelarstvu je letos namenjenih več kot 500.000 evrov.

V zadnjem času se je pojavila potreba po oblikovanju novih ciljev in določitev prednostnih nalog pomembnih za nadaljnji razvoj čebelarstva v Sloveniji.

Kljub vsem podporam, ki so namenjene slovenskemu čebelarstvu, so se pojavila nova kritična področja, ki zahtevajo drugačen pristop k reševanju problematike. Zato je MKO skupaj s strokovnimi institucijami na področju čebelarstva pripravil Resolucijo o zaščiti kranjske čebele, ki dopolnjuje že obstoječe ukrepe za čebelarstvo. Glavna cilja resolucije sta ohranitev pasemske čistosti kranjske čebele in ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti čebeljih družin po vsej Sloveniji. Resolucijo o zaščiti kranjske čebele je državi zbor sprejel marca 2014. Na MKO smo prav tako že začeli s pripravo operativnega programa za izvedbo nacionalnega programa zaščite kranjske čebele.

Na MKO smo začeli tudi z izobraževalno promocijsko akcijo, ki je nastala na pobudo ČZS. Minister mag. Židan je ministre na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju seznanil s pobudo za uvedbo medenega zajtrka v vseh državah članicah EU. Cilji evropskega medenega zajtrka so ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, zdravem načinu življenja ter pomenu lokalno pridelane hrane.

Čebelarji so bili v letu 2013 upravičeni do povračila škode zaradi naravnih nesreč. MKO je čebelarjem v letu 2013 prvič izplačal delno povračilo škode zaradi naravnih nesreč za gospodarsko škodo, ki so jo leta 2012 povzročile naravne nesreče (suša, pozeba …). S strani MKO je bila imenovana tudi delovna skupina, ki bo pripravila ustrezne zakonske podlage, na podlagi katerih bo vnaprej izenačila čebelarje in ostale kmete glede morebitnih odškodnin za gospodarske škode zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu.

V primeru pomora čebel, je treba slediti protokolu, ki je dostopen na spletnih straneh MKO:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Rejne_zivali/Cebele/protokol_marec_2012.pdf

Na MKO se že vrsto let izvajajo aktivnosti v zvezi s pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), z namenom zaščite zdravja ljudi in okolje, kjer spadajo tudi vplivi na čebele. Aktivnosti so povezane tako z regulacijo avtorizacijo pesticidov, kot tudi aktivnosti v zvezi z njihovo uporabo. Poleg tega se izvajajo tudi aktivnosti z osveščanjem in obveščanjem uporabnikov FFS.

Pri aktivnostih povezanih z avtorizacijo FFS, je treba povedati, da so v veljavi omejitve in prepovedi določenih sredstev, ki bi zaradi svojih lastnostih imele negativni vpliv na čebele. Slovenija spada med države, ki so na področju regulacije FFS med najkonservativnejšimi v Evropi.

Med aktivnosti pravilne uporabe FFS sodijo:
omejitve glede nakupa FFS - FFS lahko kupijo samo uporabniki, ki so opravili izobraževanje iz fitomedicine,
izobraževanje iz fitomedicine morajo opraviti vsi uporabniki FFS, ki želijo dostopati do FFS (do sedaj je izobraževanje opravilo 62.000 uporabnikov),
FFS se smejo uporabljati izključno s testiranimi napravami za nanašanje,
uporabniki morajo voditi evidenco o uporabi FFS, imeti ustrezno skladišče za FFS in odstranjevati odpadno FFS kot nevarni odpadek.
Poleg tega pa morajo uporabniki FFS upoštevati tudi splošna pravila glede pravilne uporabe FFS, v skladu s veljavno zakonodajo.

Aktivnosti povezane z obveščanjem in osveščanjem uporabnikov izvajamo vsakoletno. Ena od aktivnosti je tudi aktivnost, ki jo izvajamo skupaj s ČZS in kjer pred začetkom uporabe FFS izvedemo akcijo promocije pravilne rabe FFS v izogib pomorom čebel. Letošnjo akcijo si lahko ogledate na spletni strani:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/rejne_zivali/cebele/preventivna_akcija_proti_pomorom_cebel/

Vlada je v letu 2013 sprejela Nacionalni akcijski plan na področju uporabe FFS z namenom zmanjšanje tveganj zaradi rabe FFS. Plan je v fazi izvajanja in predvideva ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju rabe FFS. Načrt si lahko pogledate na spletni strani:
http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/fitofarmacevtska_sredstva/nacionalni_akcijski_program/

Poleg tega pa se skozi vso leto izvaja poostren nadzor nad uporabo FFS s poudarkom nadzora nad uporabniki. Število pregledov vsakoletno povečujemo. Nadzor je še posebno povečan v času spomladanskega cvetenja kmetijskih rastlin, kjer bi zaradi nepravilne uporabe FFS lahko prišlo do pomorov čebel. Pri pomorih čebel je treba poudariti, da obstaja natančni protokol, kako ravnati v primeru pomora, protokol določa tako ravnaje za prizadete čebelarje, kot tudi nadzorne organe. Se pa pomori čebel med seboj razlikujejo tako v smislu območja, obsega kot tudi vzrokov. Zato je ugotavljanje vzrokov pomorov zelo zahtevno.

Je pa Slovenija znana kot država, kjer je gostota panjev čebel na površino največja v EU, kot tudi specifična glede na razdrobljeno kmetijsko proizvodnjo, kar pomeni da bodo vedno interakcije v prostoru med čebelarstvom in kmetijstvom. Je pa čebelarstvo kmetijska panoga, ki je soodvisna s kmetijsko proizvodnjo in obratno. Brez obdelane kmetijske zemlje, si tudi čebelarstvo težko predstavljamo. Posledično pomeni, da na območjih kjer je kmetijstva malo, tudi ni intenzivnega čebelarjenja in seveda obratno.

Zahteva za popolno končanje pomorov čebel v Sloveniji bi bila mogoča edino na način, da se odpravijo vsi možni vzroki za pomore - prepoved uporabe vseh kemikalij v kmetijstvu, gospodinjstvih in v gospodarstvu ter vse kemikalije, ki jih uporabljajo v čebelarstvu in prav tako lahko spadajo med pesticide. V primeru kmetijske proizvodnje, bi to na kratek rok pomenilo veliko opuščanje kmetijstva in zmanjšanje proizvodnje, posledično bi se zelo zmanjšala tudi proizvodnja medu, kot posledica manjših virov hrane za čebele, bi se obseg čebelarstva zmanjšal.

Je pa treba izpostaviti, da FFS niso vedno vzrok za pomore čebel. Med vzroke spadajo tudi uporaba biocidnih sredstev, kot tudi pesticidov, ki se uporabljajo v čebelarstvu (zdravila za zdravljenje varoje). Zato splošna navedba, da so FFS edini vzrok za pomore čebel, ne drži.

Na MKO izvajamo vse aktivnosti, da bi v največji meri preprečili pomore čebel, seveda pa se zavedamo, da bo do konfliktov v okolju prihajalo. Pri tem si želimo predvsem, da s konstruktivnimi predlogi sodelujejo vsi zainteresirani, ki želijo pripomoči k rešitvam, katere bi prinesle še večje sožitje v okolju, kjer živimo in bivamo skupaj s čebelami.

S spoštovanjem,

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Čelar · Objavljeno: 25 Mar 2015 08:02 Naslov sporočila:

"Testi so pokazali, da so mešanice pesticidov lahko smrtonosne"

24. marec 2015
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Evropski potrošniki niso zaščiteni pred učinki toksičnih mešanic pesticidov na zdravje," opozarjajo v mreži PAN Europe.

Mreža PAN Europe, ki v boju proti pesticidom združuje več kot 600 nevladnih organizacij, institucij in posameznikov v 60 državah, opozarja, da evropski potrošniki niso zaščiteni pred učinki pesticidov, za kar krivijo Evropsko agencijo za varnost hrane. Martin Dermine iz PAN Europe trdi, da so testi na živalih dokazali, da so mešanice pesticidov lahko smrtonosne.

Kako nevarne so mešanice pesticidov za človeka?

Zelo težko je odgovoriti na to vprašanje, ker nimamo nobenih podatkov, testov na ljudeh pa ne moremo narediti. Izvedli so sicer poskuse na podganah, ki so najboljši približek in verodostojen kazalnik toksičnosti. Dokazali so, da pesticidi na čebele in podgane delujejo sinergijsko, torej se njihov vpliv sešteva. Dokazano je tudi, da zelo majhne količine pesticidov, ki v primeru posamezne uporabe ne bi poškodovale čebel, skupaj učinkujejo smrtonosno. To je dokazano.

Če vas prav razumem, pa ni znano, kako strupeni so ti koktajli za človeka?

Obstajajo dokazi za toksičnost na drugih sesalcih, na ribah, na čebelah in podobno. Na ljudeh ni bilo narejene še nobene študije, ki bi dokazala, da bi lahko mešanice pesticidov človeku bolj škodile kot vsak pesticid posebej. Tako raziskavo je nemogoče narediti, mešanice pesticidov so namreč v skoraj vsakem sadežu in zelenjavi. Na drugih sesalcih so že dokazani ti škodljivi učinki. Čebele so preprosto pomrle, podganam so odpovedali organi, denimo jetra in ledvice.

V tem trenutku torej nihče ne preverja, kako strupene so mešanice pesticidov in posledično hrana, ki jo jemo?

Nihče. Sploh ni postopka, ki bi ocenjeval tveganje mešanic pesticidov za zdravje ljudi. Bojimo se, da ko bo Evropska agencija za varno hrano dejansko ustvarila orodje za oceno teh tveganj, to ne bo imelo nobenega učinka na potrošnike. Lahko vam povem primer iz Nemčije. V preteklosti se je že zgodilo, da so kmetje uporabljali le dve vrsti pesticidov, njihove mejne vrednosti pa so bile višje od današnjih. Številne trgovine s prehrano so zavračale izdelke z visoko ravnjo pesticidov, zato so v Nemčiji z zakonom te mejne vrednosti znižali. Proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev so se odzvali tako, da so trgu ponudili mešanice, v katerih je lahko šest in več vrst pesticidov, resda z nižjimi mejnimi vrednostmi vsak, nihče pa ne ve, kakšen je njihov učinek na zdravje ljudi. Nastanek tako imenovanih koktajlov pesticidov je torej na neki način posledica nemške zakonodaje.

Kako komentirate trditev, da brez uporabe pesticidov ne bi mogli pridelati dovolj hrane za vse ljudi?

Škoda je, ker ljudje to verjamejo. Pred kratkim so naredili študijo, ki je dokazala, da z biološkim kmetijstvom pridelamo le devet odstotkov manj hrane, vsi pa dobro vemo, da trideset odstotkov hrane vsako leto zavržemo. To je neumnost.

Kaj vam Evropska agencija za varno hrano odgovori, ko ji predložite vse argumente, zaradi katerih je nov postopek za oceno tveganja mešanic pesticidov nujen?

Odgovorijo, da v tem ne vidijo nobene težave, saj je raven posameznih pesticidov zelo nizka. Nekako razumem, če to izjavijo politiki, da pa to trdijo v znanstvenih krogih, ni pošteno. Prav bi bilo, da priznajo, da ne vedo, kakšno je tveganje za ljudi. Jezni smo, ker tega ne priznajo. Morali bi povedati, kaj so pokazali poskusi na podganah. V agenciji se preveč ukvarjajo s politiko, namesto da bi se ukvarjali z znanostjo.

Kaj svetujete potrošnikom? Kako naj se ravnajo?

Seveda je bolje, če olupijo sadje, preden ga zaužijejo. Resda bodo pojedli nekaj pesticidov, a zagotovo manj. Prav tako je bolje jesti organsko hrano.

Ampak tudi v organski hrani uporabljajo pesticide?

Res je, vendar gre za organske pesticide, ki nimajo ničesar skupnega s kemijskimi pesticidi. Biopesticidi so veliko manj strupeni za človeka. Najboljša rešitev bi bilo integrirano kmetijstvo, kjer bi bila uporaba pesticidov dovoljena, a le kot zadnja možnost, torej če ne bi šlo drugače.

Evropska agencija za varno hrano je obljubila, da bo izdala nov način za vrednotenje pesticidov v mešanicah. Kako dolgo že čakate na nove modele vrednotenja?

V teoriji bi morale deklaracije na pesticidnih mešanicah vključevati tudi toksičnost sestavin mešanic pesticidov, ne le posameznega pesticida. Na te podatke čakamo že devet let, Evropska agencija za varno hrano to preoučuje, vendar prepočasi. Stvar je namreč zelo kompleksna, v neodvisnih virih literature pa ni dovolj podatkov na voljo. Nekaj članov agencije je v konfliktu interesov, saj so v preteklosti delali v industriji s pesticidi, zdaj pa so v agenciji odgovorni prav za to področje, kar je nesprejemljivo. Menimo, da je to eden izmed vzrokov, da Evropska agencija za varno hrano prepočasi napreduje na tem področju.

Kdaj bi se stvari lahko spremenile?

Mislim, da ne prej kot čez dve leti.

Kje na svetu je stanje narave in zdravja ljudi najslabše?

Najslabše je na severu ZDA. Tam ni več biorazličnosti, ljudje pa zelo pogosto obolevajo za rakom. Z epidemiološkimi raziskavami so dokazali, da imajo prebivalci in kmetje, ki prihajajo z območij, kjer se uporablja veliko pesticidov, več rakavih obolenj. To je žalostna resnica.

Ana Vojnović Zorman

Čelar · Objavljeno: 24 Jun 2015 14:04 Naslov sporočila:

Dne 24.06.2015 je ponovno prišlo do zastrupitve čebel

Center za obveščanje ( 112 ) v Murski Soboti je dne 24.06.2015 v dopoldanskem času bil obveščen, da je v okolici Ljutomera in v okolici Gornje Radgone prišlo do zastrupitve čebel. V Ljutomeru je bil prizadet en čebelal in v okolici Gornje Radgone so čebele umirale dvema čebelarjema.

Na klic prizadetih čebelarjev se je v vseh primerih takoj odzvala pilicija in terenska veterinarka zadolžena za zdravstveno varstvo čebel v Pomurju, ki je pri prizadetih čebelarjih vzela tudi vzorce mrtvih čebel za analizo s katero se želi ugotoviti katero FFS ( strup za uporabo v vinogradništvu ali kmetijstvu ) je bilo uporabljeno, da bi se tako lažje odkrilo in kaznovalo nevestne in neodgovorne storilce.
**
Poročilo o dogodku:

24.6.2015 8:47
GORNJA RADGONA
Ob 8.47 so opazili pogin čebel pri dveh lastnikih čebeljih panjev na Orehovskem vrhu v občini Gornja Radgona. O dogodku so bile obveščene pristojne službe, katere še zbirajo podatke in iščejo vzroke za pogin.

Pristojne službe so bile res obveščene, vendar svojega dela vse niso opravile.
Odzvale se niso:
-fitosanitarna inšpekcija
-veterinarska inšpekcija
-kmetijska inšpekcija
In tako pač niso bili odvzeti vzorci v vinogradu lastnika, ki ga prizadeti čebelarji utemeljeno sumijo da je pomor čebel povzročil. Ugotovilo se sedaj bo, da je čebele ponovno moril strup Actara, kdo pa ga je uporabil v nasprotju s predpisi in obveznimi priporočili, pa se ne bo moglo dokazati. Škoda, da potem kdo karkoli sploh počne, trati čas in denar davkoplačevalcev in zajebava prizadete čebelarje.

Čelar · Objavljeno: 01 Jan 2016 07:15 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

OPOMBA: avtor spodnejga prispevka ni naveden

Fitofarmacevtska sredstva in njihov vpliv na kmetijstvo, čebelarstvo
31.12.2015

Fitofarmacevtska sredstva in njihov vpliv na kmetijstvo, čebelarstvo
Rast svetovnega prebivalstva strmo narašča. Po napovedih Združenih narodov predvidevajo svetovno rast prebivalstva do leta 2050 na približno 9,3 milijarde ljudi ob hkratnem dvigu kakovosti življenja v svetovnem merilu za celo 83 %, kar vse naj bi povzročilo za kar 50-70% več potreb po hrani. Torej bo potrebno povečati produktivnost in obseg zemljišč namenjeni pridelavi hrane za vsaj 10%, kar bo vse prej kot lahko, saj smo v preteklosti zaradi netrajne rabe tal že izgubili ogromno rodovitnih tal.

Statistični podatki kažejo, da so se v Sloveniji od leta 1991 do 2015 kmetijska zemljišča v uporabi zmanjšala za več kot 100.000 ha. Ključen podatek je, da imamo le še 2.447 m2 kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, obdelovanih površin pa samo 866 m2 na prebivalca, kar uvršča Slovenijo po deležu kmetijskih obdelovalnih površin šele na 24. mesto držav članic Evropske unije.( Simončič 2015). Prehranska varnost ni več sama po sebi umevna dobrina.

Po navedbah v strateških dokumentih (Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2014-2020,…) naj bi Slovenija na področju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v prihodnje predelala več in seveda tudi več zaslužila. To pa je mogoče z večjo produktivnostjo ob upoštevanju trajnostnega razvoja. Trajnostnega razvoja pa ni brez razvoja novih tehnologij in pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Glede na nova spoznanja so iz EU tržišča v zadnjih dvajsetih letih iz različnih vzrokov umaknili približno tri četrtine aktivnih snovi, ki so se uporabljale pred letom 1990. Ravno tako se je zmanjšala tudi skupna količina uporabljenih sredstev, s tem posledično pa tudi zmanjšanje ostankov FFS v ekosistemu in kmetijskih pridelkih.

Poraba pesticidov, ki se dolgoročno zmanjšuje še hitreje, je upadala tudi v letu 2013. V tem letu je bilo prodanih okoli 918 ton aktivnih snovi pesticidov, ki pa niso bili v celoti porabljeni le v kmetijstvu. To je pomenilo za okoli desetino manjšo prodajo kakor v letu prej. Večina prodanih pesticidov je bila fungicidov, namenjenih varstvu rastlin pred boleznimi, in nato herbicidov, namenjenih zatiranju plevela. Dolgoročno se je količina prodanih pesticidov razmeroma hitro zmanjševala in je bila v letu 2013 za četrtino nižja kot v povprečju zadnjih desetih let.

Kljub vzpodbudnim podatkom o zmanjševanju FFS, se moramo zavedati , da so to snovi, ki so lahko ob nepravilni rabi nevarne in za okolje zelo obremenjujoče. Zato moramo poznati njihov vpliv na okolje, uporabljati tehnike za učinkovito in za okolje bolj sprejemljivo rabo ter prepoznati občutljiva območja, kjer uporabljajo FFS.

Taka območja so:
Območja javnih parkov in vrtov, športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igrišč, okolica zdravstvenih ustanov
Površine s podzemno vodo neposredno pod površjem tal
Površine v bližini zajetij pitne vode
Površine v bližini naravnih habitatov, parkov
Območja, kjer so ogrožene rastlinske ali živalske vrste
Območja v bližini objektov, kjer so živali ali prehrambeni objekti
Površine v bližini čebelnjakov ali stojišč
V postopku registracije se FFS ocenijo z vidika tveganja za ljudi, rastline, živali in okolja. Informacije na etiketi FFS nam povedo, kateri varnostni ukrepi se morajo izvajati pri uporabi ffs. Pred uporabo ffs moramo vedno prebrati navodilo za njihovo uporabo. Še posebej moramo biti pozorni na grafični znak na etiketi in sklop » Ukrepi za varovanje okolja« v navodilih za uporabo.

Novi in stari piktogram, ki označuje nevarnost za okolje.
FFS lahko zaradi širokega spektra delovanja, specifičnih lastnosti ali nepravilne uporabe negativno vplivajo na številne neciljne členonožce in druge organizme, ki so med nanašanjem prisotni na tretirani površini ali v njeni bližini. Pod necilnje členonožce razumemo koristne vrste, ki so naravni sovražniki škodljivih organizmov in varujejo rastline pred njihovo prerazmnožitvijo, opraševalce rastlin ( čebele, čmrlji,…) in ostale organizme. Ti so lahko izpostavljeni FFS pri nabiranju nektarja, pri neposrednem stiku ob tretiranju, pri neposrednem stiku z ostanki.

Za zmanjšanje tveganaj pa lahko poskrbimo čebelari sami. Izberemo primerno lokacijo za postavitev čebelnjaka, kje ni intezivnega poljedeljstva in sadjarstva. Imeti moramo registriran čebelnjak, da nas uporabniki FFS pravočasno opozorijo o nameravani uporabi teh sredstev. Pridobiti moramo osnovno znanje o FFS in njihovem negativnem učinku na okolje in čebele. Imeti moramo dobre odnose z uporabniki FFS v okolici našega čebelnjaka. Uporabnike FFS moramo nenehno opozarjati na tveganja, ki jih povzročajo FFS.

Čelar · Objavljeno: 25 Mar 2016 11:21 Naslov sporočila:

Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev in varstvo čebel

24.03.2016

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ter v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, začenja aktivnosti obveščanja in osveščanja javnosti o pomenu pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), s ciljem zaščite okolja in zdravja ljudi, s poudarkom na varovanju čebel, ki so eden ključnih indikatorjev čistosti okolja in imajo zelo pomembno vlogo pri kmetijski proizvodnji.

FFS so namenjena zatiranju škodljivih organizmov, ki negativno vplivajo na rast in razvoj ter skladiščenje rastlin in rastlinskih proizvodov. Zaradi načina delovanja in uporabe imajo ob nepravilni uporabi lahko negativne vplive tako na zdravje ljudi, kot tudi na okolje. Prav zaradi tega po uporabi FFS posežemo šele, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin.

Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas in število tretiranj ter karenco. Karenca je v dnevih izražen čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja do spravila pridelka. Zagotavlja nam, da bodo morebitni ostanki uporabljenega sredstva v ali na rastlinah minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Posebej moramo biti pozorni tudi na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Ker je uporabnik FFS v prvi vrsti najbolj izpostavljen FFS, in sicer pri pripravi škropilne brozge, med tretiranjem ter pri rokovanju s sredstvom, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Vse te podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati.

Škropilno brozgo pripravljamo na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje in alarmiranje, na telefonsko številko 112.

Za tretiranje s FFS uporabljamo brezhibno delujoče (pregledane!) naprave za nanašanje. Pri tretiranju je treba paziti, da škropilne brozge ne zanaša izven območja škropljenja. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu!
Pri uporabi FFS mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in navodilu za uporabo. Če ni drugače navedeno, znaša varnostni pas najmanj 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. reda oziroma 5 m od meje brega voda 2. reda, kot je določeno v zakonodaji s področja voda.

Posebno mesto pri uporabi FFS ima skrb za čebele in druge neciljne organizme, ki so izpostavljeni FFS z nabiranjem nektarja, cvetnega prahu in medene rose neposredno ob tretiranju s FFS. FFS, ki so škodljivi za čebele, so na etiketi označeni kot »Nevarno za čebele« in opremljeni s posebnim grafičnim znakom.

Pri uporabi takih sredstev mora uporabnik FFS upoštevati naslednja navodila:
cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo, uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja.

Zakonska obveza o vodenju evidence o uporabljenih FFS velja za vse poklicne uporabnike. To so tisti, ki uporabljajo FFS za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju o ravnanju s FFS in z izkaznico lahko kupujejo vsa FFS. S primerjanjem podatkov o uporabi FFS, pojavu škodljivih organizmov v posameznih obdobjih ter rezultatu našega dela med leti, si bomo pridobili bogate izkušnje.

Z enako stopnjo previdnosti, kot samo uporabo FFS, moramo obravnavati tudi uporabo tretiranega semena. Še zlasti je treba upoštevati sledeče:
pri polnjenju nasipnice sejalnice se iz vreče ne sme stresti prahu, ki je odpadel s tretiranega semena in je ostal v vreči;
izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah moramo odstraniti tako, kot določajo predpisi, ki urejajo nevarne odpadke;
setev semena koruze, tretiranega s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, lahko izvedemo s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami le, če so opremljene z napravo, ki zmanjša odnašanje prašnih delcev z zračnim tokom, ki izstopa v okolico;
pri setvi semena, tretiranega s FFS, ki so označena kot pticam nevarna, moramo poskrbeti, da je posejano seme popolnoma prekrito z zemljo, morebitno raztreseno seme pa takoj pobrati in odstraniti.

Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino s FFS, oziroma jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS.

Dostopnost in uporaba FFS sta regulirani pravici, ki ju posameznik pridobi z izkazanim znanjem o ravnanju s FFS, predvsem z namenom, da z uporabo FFS ne povzroča nesprejemljivega tveganje za okolje in zdravje ljudi, ki sta temeljni pravici vseh državljanov. Zato je pravilno rokovanje s FFS velika odgovornost tako uporabnika kot tudi države.
**************

Lepo napisano, kajne? Verjamem, da se strinjate! Ko pa se boste srečali z zastrupitvijo vaših čebel in boste poklicali na 112 ter vas bo obiskal veterinarski, fitosanitarni ali kmetijski inšpektor, ga pa sploh ne bo zanimajo kdo je nepravilno škropil, ne bo pobral vzorcev tudi, če mu boste povedali kdo je bilo tisti, ki vam je zastrupil čebele. Prelistaval bo vaš čebelarski dnevnik, pokazati mu boste morali napajalnik kjer imajo vaše čebele vedno na voljo čisto vodo in podobno. Potem bo izpolnil zapisnik, se lepo poslovil in o njem ne boste več slišali. Vzorce mrtvic za analizo bodo pobrali terenski veterinarji.

Nič od tega kar zgoraj tako lepo piše noben inšpektor ne bo preverjal in iskal krivca. Kmetje, sadjarji in vinogradniki to seveda vedo in tudi v tem letu lahko ponovno pričakujemo zastrupitve čebel tako kot doslej že nekaj let zapored. Čebelarski psi veselo lajamo, karavana zastrupljevalcev pa gre mirno naprej!

Čelar · Objavljeno: 28 Mar 2017 20:25 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Prepoved neonikotinoidov ?

28.03.2017

Človek pri svojem razvoju vedno teži za novim in boljšim. Pri tem pa pozablja na svojo okolje, ki ga po nepotrebnem uničuje. Znanstvene raziskave v Ameriki in Evropi v preteklih tridesetih letih so pokazale, da so ravno čebele najboljši naravni indikatorji onesnaženih rastlin in vode. Učinki uporabe nevarnih snovi se odražajo tudi pri čebeljih družinah tako, da so take čebele bolj občutljive za bolezni, se slabše razvijajo, naberejo znatno manj medu in cvetnega prahu. Vse več je primerov tako imenovanega izginjanja čebeljih družin, katerega posledico smo pripisovali napadenosti z varojami, oz. pomanjkanju cvetnega prahu, v resnici pa gre za zastrupitev čebel z pesticidi.

V zadnjem času predstavljajo za čebele največjo nevarnost insekticidi iz razreda neonikotinodov. Ti spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo ta insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo (Placke and Weber 1993).

Čeprav sta pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih, smo skoraj vsako leto priča pomorom čebel. Največjega smo zaradi uporabe neonikotinoidov pri tretiranju semen doživeli leta 2011. Po tamkajšnjih katastrofalnih pomorih čebel je minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan uporabil previdnostno načelo in 29. aprila 2011 z začasno odredbo prepovedal uporabo semena koruze in oljne ogrščice, obdelanega z aktivnimi snovmi, ki vsebujejo neonikotinoide (tiametoksam , klotianidin in imidakloprid). Začasna odredba ministra za kmetijstvo o prepovedi prometa in uporabi pripravkov, ki vsebujejo omenjene aktivne snovi, je še vedo veljavna, zato s temi pripravki obdelanega semena v Sloveniji še vedno ni dovoljeno sejati, saj potencialno ogroža okolje in ljudi, še posebej pa čebele.

Prav tako je EU, na podlagi negativnih učinkov na čebele, leta 2013 je uvedla začasno prepoved uporabe treh ključnih neonikotinoidov za gojenje nekaterih rastlin. Iz EU prihajajo dobre novice, da namerava Evropska komisija, na podlagi ocene tveganja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), objavljenem leta 2016, popolnoma prepovedati uporabo neonikotinoidov . Prepoved bi lahko začela veljati že letos, če ga odobri večina držav članic Evropske unije.

S tem se še enkrat dokazuje, da je bil slovenski minister mag. Dejan Židan z veliko pomočjo argumentov slovenske stroke in strokovnih sodelavcev ČZS , ki smo že pred leti zahtevali prepoved neonikotinoidov, vizionar na tem področju, ki mu kot kaže danes sledi cela Evropa.

Vlado Auguštin
[i]
Če se to ne bo dogodilo, bo tudi v OZN sprejet svetovni dan čebel izpadel kot slaba in neokusna šala![/i]

Čelar · Objavljeno: 16 Apr 2019 04:46 Naslov sporočila:

Vir: spletna stran ČZS

Pravilna uporaba FFS in ukrepi ob zastrupitvi čebel
15.04.2019

Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca, se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.

Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav sta pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)(Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel.

Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi:

-pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju,
-priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih,
-uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke,
-pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu,
-škropite v večernih urah ali ponoči ko se čebele že v panjih,

V kolikor pride do zastrupitve čebel MKGP določa postopek v primeru pomora čebel zaradi suma zastrupitve čebel ali drugih vzrokov pomora čebel.

V primeru pomora čebel postopek prijave in ugotavljanja vzrokov pomora poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. Čebelar o pomoru obvesti regionalni Center za obveščanje v Republiki Sloveniji na telefonsko številko 112 ne glede na uro in dan v tednu.

2. Pristojni center za obveščanje v Republiki Sloveniji obvesti: Pristojno enoto Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (NVI)

3. Veterinar NVI vedno prvi pregleda čebele in izda izvid o pregledu čebel. Če postavi sum na zastrupitev čebel, o sumu obvesti kmetijskega inšpektorja in uradnega veterinarja.

Veterinar NVI v primeru pomora čebel zaradi suma na zastrupitve ali drugih vzrokov pomora čebel svetuje čebelarju, da prijavi policiji sum kaznivega dejanja povzročitve škode.

Obveščeni kmetijski inšpektor ob sumu zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi sproži postopek ugotavljanja nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev na območju doleta čebel.
Obveščeni uradni veterinar izvede postopek glede spoštovanja zahtev varnega dajanja živil na trg.

Policija vodi postopek v skladu s svojimi pooblastili.

Pomoč čebelam pri zastrupitvah

Pravočasno odkrivanje zastrupitev s FFS je v čebelarstvu odločilnega pomena, za preprečevanje nadaljnjega zastrupljanja. Le s hitrimi in pravočasnimi posegi lahko pomagamo prizadetim čebeljim družinam, pa tudi krivca za pomor čebel je lažje odkriti ob pravočasnem ukrepanju.

Pri čebeljih družinah, ki so bile žrtev zastrupitev s FFS je potrebno v cilju zmanjšanja vpliva strupenih snovi, napraviti sledeče ukrepe:

odstraniti sate z zastrupljenim cvetnim prahom in svežo medičino,
zožiti gnezdo na toliko satov, kolikor jih čebele na gosto posedajo
dodati pašne čebele iz rezervnih družin, v kolikor tudi te niso zastrupljene
več dni dodajati hrano v obliki redke mlačne sladkorne raztopine ( na 1 del sladkorja damo 3 dele vode)

Zastrupljenim čebeljim družinam, je potrebno posvetiti veliko pozornosti in časa, ker dolgo časa zaostajajo v razvoju. Redno jih je treba dohranjevati ali pa jim oskrbeti dobro pašo bogato s cvetnim prahom. Z njimi ravnamo kakor bi s zdravimi čebelami zgodaj spomladi.
Čebelarjem svetujemo, da v kolikor imajo pomisleke oziroma primere, da jim nepojasnjeno izginjajo čebele, naj pokličejo veterinarje NVI.

Vlado Auguštin

PRIPIS:

Dobro premislite ali se boste v primeru zastrupitve čebel res odločili za tak postopek. Kar nakaj čebelarjev iz SV Slovenije ( Slovenske gorice, Prlekija ) se je glede na pretekle izkušnje že odločilo, da v primeru zastrupitve čebel tega postopka ne bo sprožilo in si tako s tem prihranijo ogromno težav. Koristi od tovrstnih prijav primerov zastrupitev čebel s FFS namreč ni bilo, so si pa čebelarji nakopali temeljit pregled dokumentacije njihovega čebelarstva vključno s čebelarskimi dnevniki do 5 let nazaj.

Raznim nšpekcijam, ki so jih obiskale so morali predložiti vse račune, zapisnike in druge priloge o nabavi zdravil, uporabi zdravil, predaji embalaže ( za 5 let nazaj ) in iz dnevnikov so morali biti jasno razvidni vsi postopki in ukrepi v čebelarstvu s področja zdravljenja čebel ( zatiranje varoze in drugo ). Posebno pozornost inšpekcijski pregled posveti tudi primerno urejenim naravnim ali narejenim napajalnikom s katerimi je čebelar dolžan čebelam zagotavljati neprekinjen dotok sveže in čiste vode.

V takšnih pregledih se v resnici še najmanj pozornosti posveti poskusom iskanja povzročitelja zastrupitve čebel in zagotavljanju ter zavarovanju ustreznih materialnih in drugih dokazov za njegovo morebitno sankcioniranje. V zelo malo primerih se povzročitelj odkrije. Največkrat ga odkrije kar prizadeti čebelar sam.

In kakšna je potem korist za čebelarja, ki v primeru zastrupitve čebel s FFS sproži zgoraj opisani postopek? Je ni! Zapravil bo ves dan, ko bo čakal na obiske predstavnikov institucij od policije do veterinarja NVI, veterinarske in fitosanitarne inšpekcije, pogosto tudi še kmetijske inšpekcije in novinarjev.

Svoje delo kvalitno opravi le policija in najbolj koristni so potem še novinarji, ki o tem poročajo na TV, radiu ali o tem pišejo v tiskanih medijih. Do kakšnih odškodnin boste upravičeni in se dokopali le, če boste SAMI zagotovili ustrezne materialne dokaze o krivdi ugotovljenega povzročitelja in potem SAMI sprožili odškodninsko tožbo na pristojnem sodišču in povzročitelju seveda v sodnem postopku njegovo krivdo tudi dokazali. Brez odvetnika, veliko vašega vloženega denarja, časa in živcev seveda ne bo šlo, tako lahko potem izid takšnega sodnega pravdanja pričakujete čez nekaj let.

Nihče vam ne bo stal ob strani, nihče razen veliko pametovanja, dajanja bolj ali manj brihtnih nasvetov in navadnega nakladanja, vam ne bo pomagal ali vam nudil kake druge koristne pomoči. Ne računajte na nikakršno pomoč svojega čebelarskega društva, območne zveze društev, ČZS ali lokalne skupnosti.

Edino kar lahko sami in za svoje čebelarske kolege koristnega storite je, da skušate primer zastrupitve čebel spraviti v medije in fotografirajte mrtve čebele pri vašem čebelnjaku, dodajte kratek ter vsebinsko dober opis dogodka in spravite to na internet, na Twitter, Facebook, kakšne bloge in spletne medije. Zanesite se izključno le nase in na svojo inovativnost ter željo, da se bo mogoče kdaj le kaj spremenilo in se bodo vsi uporabniki v naravnem okolju začeli zavedati svoje odgovornosti. Govoriti in pisati o takšnih nesrečnih dogodkih pa je potrebno in to kar največ. Ker neučinkovitih inšpekcij se nihče posebej ne boji, bojijo pa se odziva javnosti, še posebej, če povzročitelji vedo, da okolica ve kdo je povzročil pomor čebel.

Prav tako se ne zanašajte na pomoč ali razumevanje kakšnih samooklicanih naravovarstvenikov ter raznih naravovarstvenih organizacij, ki jih je v Sloveniji kot listja in trave. Te boste našli le tam kjer je veliko denarja in temu primerno velika medijska odmevnost. Zastrupljene čebele in zastrupljeno naravno okolje ter zastrupljeni ljudje v vašem kraju jih niti najmanj ne zanimajo. Ukvarjanje z njimi je za vas čista izguba časa in po nepotrebnem se boste dodatno živcirali.

Edino kar bi bilo učinkovito je, da bi se čebelarji v določenem širšem prostoru kjer se zstrupitve čebel s FFS vsako leto ponavljajo, združili v Civilno iniciativo ( CI ) in se povezali s kakšno ugledno tujo naravovarstveno organizacijo. Pred časom so takšne tuje naravovarstvene organizacije slovenskim čebelarjem že ponudile sodelovanje in strokovno ter medijsko pomoč. To bi bil edini koristen ukrep, ki bi na malo daljši rok zanesljivo dal rezultat. Za vse drugo kar vam predlagajo ali vam ponujajo domači čebelarski in ostali nakladači in politiki ali tako imenovana "stroka" pa ni vredno izgubljati ne časa in ne energije!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli