Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 07 Feb 2015 09:09; skupaj popravljeno 1 krat

ČEBELE IN FITOFARMCEVTSKA SREDSTVA

V današnji intenzivni kmetijski proizvodnji se v velikih količinah uporabljajo zaščitna sredstva - pesticidi. Ob tem izrazu večinoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva(v nadaljevanju FFS). Zaradi odpornosti bolezni nanj in zaradi novih znanj o varstvu rastlin, izdelujejo kemične tovarne vsako leto nova sredstva, ki zahtevajo spremenjene načine ravnanja in uporabe. Da bi bili tudi čebelarji seznanjeni z osnovnimi lastnosti in posledicami, ki jih povzročajo takšna FFS, ter o ukrepanjih v primeru zastrupitve čebel z njimi, vam v okviru dela komisije za zdravstveno varstvo čebel navajamo nekaj dejstev in osnovnih informacij o njih.

FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA

Po definiciji FAO iz leta 1986 so pesticidi za uporabo v kmetijstvu učinkovine, ki preprečujejo škodo, zatirajo ali nadzirajo katerekoli nezaželene vrste rastlin ali živali, ki zmanjšujejo količino ali kakovost kmetijskih pridelkov med njihovo pridelavo, predelavo, skladiščenjem, prevozom ali prodajo. Pesticidi so strupene kemijske spojine, zato se njihova uporaba vedno bolj omejuje, v ekološkem kmetijstvu pa je skoraj v celoti prepovedana, saj se rastline lahko varuje tudi na druge načine. V skopi obliki so navedena področja uporabe fitofarmacevtskih pripravkov (njihovo učinkovanje):

insekticidi - za zatiranje žuželk, jajčec, ličink in odraslih stadijev
fungicidi - za zatiranje glivic
herbicidi - za zatiranje plevela oziroma v širšem smislu neželenih rastlin
akaricidi - za zatiranje pršic
nematocidi - za zatiranje ogorčic ali nematod
repelenti - za odvračanje škodljivih organizmov, zlasti divjadi
limacidi - za zatiranje polžev
sinergisti - za zboljševanje delovanja aktivnih snovi
rodenticidi - za zatiranje glodavcev

Fitofarmacevtska sredstva s katerimi zatiramo škodljive organizme v kmetijstvu spadajo med strupe. Njihova strupenost se izraža v letalnih (smrtnih) dozah LD50, ki jo za vsako sredstvo določijo na poskusnih živalih, najpogosteje na podganah in to s krmnimi poskusi. Ti podatki o strupenosti pa ne veljajo za koristne organizme, med katere spadajo tudi čebele.

KAKO DELUJEJO FFS NA ČEBELE

Ko čebele letajo in obiskujejo cvetove, ter s tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetijski pridelovalci uporabljajo v kmetijski proizvodnji.

Največkrat se dogaja, da ta FFS zastrupljajo čebele nabiralke, tj. pašne čebele. Mrtve čebele ostajajo zunaj in s strupom ne zastrupijo še ostalih čebel v panju. Čebelja družina je oslabljena, ker je izgubila pašne čebele, vendar pa ostane pri življenju. Ker se številčno stanje čebel zmanjša, preostale mladice ne morejo pokrivati in negovati vse zalege. Trudijo se odstraniti odvečno zalego, ki jo začnejo izmetavati. Zaradi pomanjkanja pašnih čebel je družina nekaj dni brez vode in hrane, zato je porušeno normalno ravnovesje v čebelji družini, kar ima v večini primerov za posledico nosemavost.

Včasih lahko vidimo pred čebelnjakom mrtve ali umirajoče družine, kajti nekateri pesticidi ubijajo čebele nabiralke, panjske čebele in tudi zalego. Za takšno čebeljo družino na žalost ni pomoči. V takšnih primerih čebele v panj prinašajo strupene snovi iz okolice bodisi z vodo, medičino ali cvetnim prahom. Hrano nato predajajo čebeljim mladicam in na takšen način zastrupijo vso družino, ki nato hitro propade .

Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju pride do zastrupitve. Najnevarnejši čas za zastrupitev je zgodnja pomlad, ko je v panju le malo mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. V kolikor pride do zastrupitve čebel v času, ko je v družini veliko čebeljih mladic, družina nadomesti izgubo pašnih čebel v približno 10 dneh, medtem ko se v 4 - 6 tednih vzpostavi biološko ravnovesje.

Kemična sredstva lahko ubijajo čebele na tri načine: kontaktno, želodčno in inhalacijsko. Ko je strup v telesu čebele, ta deluje na več načinov. Če prizadene samo prebavila, te ne delujejo več pravilno, čebele se ne morejo več hraniti in odmrejo od lakote ali pa se izsušijo. Takšne čebele imajo ponavadi napet zadek. V kolikor deluje strup na živčni sistem čebel, se te ne morejo gibati z nogami, krili in ne morejo prebavljati. Čebele izgubijo sposobnost orientacije, zato se ne morejo oskrbovati s hrano in vodo, ter tako posredno umrejo zaradi lakote in izsušitve.

Vsako FFS naj bi testirali še posebej v pogledu strupenosti za čebele v laboratorijskih, polpoljskih in poljskih poskusih. Pri takšnih poskusih čebele na različne načine izpostavijo preizkušanemu kemičnemu sredstvu : tako FFS testirajo v obliki svežega depozita, neposredno z nanesenim sredstvom, z zauživanju ostankov v različnih časovnih presledkih po škropljenju, z s posušenemu depozitu itd. Čebele v poskusih prihajajo s sredstvi v stik kontaktno, oralno in tudi inhalacijsko. Laboratorijski testi in testi v naravi se včasih ne ujemajo, kar je posledica rezidualnega delovanja FFS, vpliva formulacije in drugih dejavnikov delovanja. Žal so v zadnjem času takšni testi vsaj za čebele prej redkost kot pravilo.

Strupenost pesticidov za čebele se izraža v mikrogramih aktivne snovi na čebelo (mikrogram/čebelo) ali v nanogramih (ng/čebelo), redko pa v miligramih. Strupenost posameznih FFS izražamo z LD50 vrednostjo. Le ta izraža letalno tj. smrtno dozo pesticida , ki bo v 24 urah usmrtila 50% čebel.

FFS glede na nevarnost za čebele delimo v štiri skupine:

1. skupina : ima LD50 od 0,001 do 1,99 mikrogram/čebelo kar pomeni zelo visoko strupenost. Teh sredstev ne smemo uporabljati v času cvetenja. Za čebele so nevarna tudi 10 ur po tretiranju. Dostop čebel do območij tretiranih s takšnimi sredstvi ni priporočljiv še nadaljnjih 5 dni.

2. skupina: ima LD50 od 2,0 do 10,99 mikrogram/čebelo, kar pomeni visoko strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 8 urah od časa tretiranja.

3. skupina: ima LD50 nad 11,0 mg/čebelo, kar je nizka strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 3 urah od časa tretiranja, v kolikor je bilo to pozno zvečer ali rano zjutraj

4. skupina: zelo nizka strupenost. Ta sredstva niso nevarna za čebele, tudi pri direktnem nanosu na telo.

Delovanje FFS na čebele je v veliki meri odvisno tudi od njihovega načina in oblike uporabe. Sredstva se lahko na rastlino tretira na več načinov; od škropljenja, pršenja, posipanja pa vse do inkrustiranja semen ( primer kemičnega obravnavanja koruze z imidaklopridom). Strupenost pripravkov je povezana tudi z njihovo formulacijo. Mikrokapsulirana FFS so bolj nevarna za čebele, praškaste formulacije pa so nevarnejše od tekočih. Najnevarnejša oblika uporabe FFS za čebele je vsekakor aviotretiranje, ko z letalom apliciramo FFS na velike kmetijske površine in s tem ogrožamo čebele na velikem območju.

Na možnost zastrupite oz pomora čebel veliko vpliva tudi fenološka faza rastline katera se tretira. Znano je, da čebele ne obiskujejo rastlin, katere ne cvetijo oz. ne medijo. Na takšnih rastlinah, čeprav so škropljene oz. tretirane za čebele strupenimi FFS ne prihaja do zastrupitve. Do tega prihaja na rastlinah, katere škropimo v času cvetenja, ko so najbolj zanimive za čebel. To se posebno nanaša na sadovnjake, vinograde z medovitim plevelom, oljno repico, sončnico. Do zastrupitve čebel lahko tudi pride v trenutku preleta čebel preko kultur , katere se škropijo. Čebele poberejo kapljice strupenih sredstev in jih prinesejo v čebelji panj. Prav takšna oblika zastrupitve pa je najtežja za dokazovanje krivca za pomor čebel.

Čelar · Nazadnje urejal/a Čelar 07 Feb 2015 09:14; skupaj popravljeno 2 krat

Kolega me je včeraj obvestil, da je prišlo pred nekaj dnevi na področju ČD Sv. Jurij v Slovenskih goricah do precej močne zastrupitve čebel zaradi uporabe FFS,

Ko dobim bolj natančne informacije o tej nesrečni zastrupitvi, bom ta prispevek ustrezno dopolnil.

Čelar

UKREPI V PRIMERU POMORA ČEBEL
V primeru pomora čebel postopek poteka po naslednjem vrstnem redu:
1. Čebelar pokliče :

1. Pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije na telefonsko številko 112 .

2. Pristojni Center za obveščanje RS obvesti o pomoru strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti, v primeru izven delovnega časa NVI pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave RS;

3. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo. V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti, gre za pristojnost Policije in se o tem obvesti le-to.

Za vse informacije in pomoč pri ukrepanju pri pomorih čebel je tudi izven delovnega časa na telefonu 040 436 516 na razpolago Javna svetovalna služba v čebelarstvu.
_________

Ko je vodstvo ČZS pristalo na ta protokol ravnanj v primerih zastrupitve čebel, je v resnici ugodilo lobijem najpogostejših zastrupljevalcev in odgovornim državnim institucijam, ki so dolžne primer raziskati ter ugotoviti krivca.

Še posebej je zanimiva in za čebelarje celo žaljiva je 3.točka navodila, ki zahteva, da terenski veterinar najprej ugotovi, da za masovno umrtje čebel ni kriva " malomarnost" čebelarja ali "kužna" bolezen. Tisti, ki je vsaj enkrat imel pomor čebel zaradi zastrupitve s FFS ve, da je to le zavlačevanje časa, ker skoraj ne poznamo primera, da bi zaradi "malomarnosti" čebelarja lahko prišlo do enkratnega masovnega umiranja čebel in da ne poznamo prav nobene znane kužne bolezni, ki bi naenkrat povzročila masovno umrtje čebel. Zastrupljene čebele prepozna že sam čebelar po njihovem izgledu in stanju pred panji, na žrelu ter velikokrat tudi v samem panju.

Dogodki ob zastrupitvah v lanskem ( 2009 ) letu so dovolj zgovorni in so tudi razlog za takšen protokol javljanja in reševanja.

Čelar · Objavljeno: 06 Apr 2011 06:35 Naslov sporočila:

POSTOPKI V PRIMERU POMORA ČEBEL 2011

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podaja navodila čebelarjem v primeru pomora čebel oziroma ob sumu na zastrupitev zaradi nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

A) V primeru pomora čebel postopek poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. Čebelar pokliče Pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije na telefonsko številko 112;

2. Pristojni Center za obveščanje RS obvesti o pomoru strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti, v primeru izven delovnega časa NVI pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave RS;

3. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo.

V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti, gre za pristojnost Policije in se o tem obvesti le-to.

Čelar

Pomurje pretresajo pomori čebel

Gornja Radgona, 21.04.2011, 12:32 | N.Š.K
.
Iz Pomurja poročajo o dveh novih pomorih čebel. V zadnjih petih dneh so se čebele zastrupile že na sedmih lokacijah. Kaj mori čebele, bo znano po laboratorijski analizi odvzetih vzorcev.

Število lokacij pomorov čebel se v zadnjih dnevih v Pomurju in Prekmurju povečuje. Z ministrstva za kmetijstvo so sporočili, da so od nedelje do srede zabeležili pet lokacij, kjer so čebelarji prijavili padce čebel.

Prva lokacija je bila v Bakovcih, kjer je en ogrožen čebelar z 32 čebeljimi družinami, po podatkih Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI ) je ocenjen padec od 10 do 20 odstotkov pašnih čebel.

Druga lokacija je v Kobilju, kjer je 8 ogroženih čebelarjev s 600 družinami, ocenjen pa je padec do 20 odstotkov pašnih čebel.

Tretja lokacija je Orehovski vrh pri Gornji Radgoni, kjer je en ogrožen čebelar z 20 družinami. Ocenjen je padec od 10 do 20 odstotkov pašnih čebel.

Četrta lokacija je v Rakičanu, kjer sta 2 ogrožena čebelarja s 313 družinami, ocenjen pa je padec od 10 do 20 odstotkov pašnih čebel.

Peta lokacija je Dolga vas, kjer je ogrožen en čebelar s 100 družinami, ocena padca pa še ni podana.

Danes zjutraj so poročali o pomoru čebel v Radencih, zadnji pomor pa se je zgodil pri Lendavi, in sicer v vasi Benici pri rudniškem vhodu. Na tej lokaciji so panji treh različnih lastnikov.

Do sedaj izgubili že več kot 200 panjev

Oceno materialne škode je v tem trenutku težko podati, saj je vezana tudi na okoljske posledice opraševanja sadnih vrst s čebelami, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Do srede je bilo na petih lokacijah 13 ogroženih čebelarjev s 1.065 čebeljimi družinami, ob upoštevanju ocene o 20-odstotnem padcu pašnih čebel pomeni to izgubo več kot 200 panjev, a bo dokončna ocena o padlih čebelah lahko še bistveno drugačna.

Inšpektor za kmetijstvo je odvzel štiri vzorce mrtvic na štirih lokacijah ter tri vzorce oljne ogrščice, a predvidevajo, da se bo število odvzetih vzorcev še povečalo. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se analize opravijo na več kot 730 aktivnih snovi presejalno, ki se glede na prisotnost v vzorcu tudi količinsko ovrednotijo.

Analize opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, postopek pridobitve rezultatov analiz pa lahko traja tudi do en teden. Še posebej nevarni za čebele so insekticidni pripravki z aktivnimi snovmi, kot so lambda cihalotrin, tiametoksam, tiakloprid, imidakloprid, acetamiprid, pirimikarb, dimetoat, ometoat, klotianidin, klorpirifos, abamektim, spinosad, piretroidi in razna mineralna olja.
Nepravilna raba fitofarmacevtskih sredstvih se kaznuje z globo od 800 do 20.000 evrov za pravne osebe ter z globo od 400 do 800 evrov za posameznike (kmetovalce).

Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da je lahko vzrokov za pomor čebel več, "ker pa so čebele letos dobro prezimile in so bile zato v začetku sezone v dobri kondiciji, je ta množičen padec čebel na območju Pomurja težko razložiti“. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da so bila v štirih primerih od petih v neposredni bližini čebelnjakov, kjer so se pomori čebel zgodili, tudi polja cvetoče ogrščice. V tem času se ogrščica tretira tudi z insekticidnimi pripravki proti repičarju. Taki pripravki so decis z aktivno snovjo deltametrin, insekticid karate (aktivna snov lambda cihalotrin, ki je nevaren za čebele) ter pripravek biscaya (tiakloprid – nevaren za čebele) ali confidor (imidakloprid – nevaren za čebele) ali bulldock (ciflutrin). To bi lahko bil eden izmed vzrokov za pomore, še pojasnjujejo na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čelar · Objavljeno: 22 Apr 2011 07:50 Naslov sporočila: Opozorilo MKGP

Datum: 21. 4. 2011

S P O R O Č I L O Z A J A V N O S T

MKGP ZNOVA OPOZARJA NA PRAVILNO RABO FFS

Ljubljana, 21. 4. 2011 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s padci čebel v Pomurju znova opozarja vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS), da pri njihovi uporabi upoštevajo vsa opozorila in omejitve, ki so navedene na etiketi, še posebej opozorila o varovanju čebel. Nepravilna raba FFS lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje, vključno s čebelami in za zdravje ljudi. Pri varovanju čebel je treba posebno pozornost nameniti FFS, ki so označena kot nevarna za čebele z grafičnim opozorilnim znakom.

Obveznosti vseh uporabnikov FFS v zvezi z varstvom čebel so:

– cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS dosegel,
– uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS, je strogo prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin,
– uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom.

Pri uporabi FFS, ki niso označena kot nevarna za čebele, se v izogib izpostavljenosti čebel FFS priporoča sledeče:

– odstranitev cvetoče podrasti v trajnih nasadih,
– tretiranje izvajati na način, da ne pride do zanosa FFS na sosednje cvetoče površine,
– pri uporabi FFS v času cvetenja gojenih rastlin, tretiranje izvajati v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom.

Dodatna priporočila so namenjena zmanjšanju vsakršni izpostavljenosti čebel FFS ne glede na nevarnost.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi dobri kmetijski praksi pri rokovanju in setvi tretiranega semena:

– pri rokovanju s tretiranim semenom v vrečah je treba ravnati na način, da se preprečijo mehanske poškodbe semena in embalaže ter odpadanje obloge s tretiranega semena,
– pri polnjenju nasipnice sejalnice se iz vreče ne sme stresti prahu, ki je odpadel s tretiranega semena,
– izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah je treba odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

Setev semena koruze, tretiranega s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, se sme izvajati s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami le, če so opremljene z napravo, ki zmanjša odnašanje prašnih delcev v toku izstopajočega zraka v okolico.

Pristojne službe ministrstva bodo v tem času izvajale poostren nadzor nad uporabo FFS in setvijo tretiranega semena koruze, zato se navedenih zahtev in priporočil dosledno držite in jih izvajate.

* * *

Čelar · Objavljeno: 24 Apr 2011 06:49 Naslov sporočila: VEČER

Datum: 23.4.2011 13:40:00 - Stran: Slovenija

Razsežnosti pomorov čebel v Pomurju vse večje

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, kmetijski minister Dejan Židan in glavna inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Saša Dragar Milanovič so danes obiskali prizadete čebelarje v Pomurju, kjer se v zadnjih dneh dogaja obsežen pomor čebel. Razsežnosti so po Nočevih besedah vse večje.

Noč, Židan in Dragar Milanovičeva so namreč ugotovili, da čebele še kar umirajo. Kot je povedal Noč, se krog prizadetih čebelarjev širi, o pomorih zaenkrat javlja že 19 čebelarjev s skupno več kot 1000 panji, kar predstavlja več kot deset odstotkov pomurskih čebel.

Pri tem po Nočevih besedah veliko žarišč, s katerih čebelarji poročajo o pomorih, pristojne inšpekcije še niso obiskale. O težavah poročajo tudi z Madžarske. Večinoma gre za območja, posejana z oljno ogrščico, vendar ne izključno, je povedal prvi mož čebelarske zveze.

V vsakem primeru gre za novo razsežnost, saj so doslej pomori trajali dan, dva, sedaj pa pri istih čebelarjih trajajo že več dni zapored, je dejal Noč.

Minister Židan je zato naročil pristojnim službam, da okrepijo svoje nadzorne dejavnosti, veterinarski strokovnjaki pa bodo v prihodnjih dneh pomagali čebelarjem.

Da bi se ugotovili razlogi za pomor čebel, je Židan pristojne službe pozval, naj čim prej predstavijo rezultate analiz vzorcev. Minister je odredil tudi, da se vzamejo dodatni vzorci tal in vode ter drugi vzorci, s katerimi bi lahko ugotovili, kaj je razlog za pomore. Dogovor je, da bodo izidi analiz znani v ponedeljek.

Brez rezultatov analiz je namreč po Nočevih pojasnilih težko kazati s prstom na kogar koli. Možnosti sta po njegovem mnenju dve. Ali gre za nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali pa za sistemsko napako.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zvezi s pomori čebel v Pomurju že izdalo opozorilo vsem uporabnikom fitofarmacevtskih sredstev, da pri njihovi uporabi upoštevajo vsa opozorila in omejitve, ki so navedene na etiketi, še posebej tista o varovanju čebel. Pristojne službe ministrstva bodo izvajale tudi poostren nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Čelar · Objavljeno: 24 Apr 2011 06:56 Naslov sporočila: čzs

ŽELIMO ŽIVE ČEBELE

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič so danes obiskali prizadete čebelarje v Pomurju.

"Na dolgem sestanku s čebelarji smo se dogovorili, da je treba najprej raziskati vse vzorce čebel. Minister je poklical v mariborski laboratorij in zahteval čimprejšnjo analizo. Podatki naj bi bili tako znani že v ponedeljek," nam je povedal Boštjan Noč.

"Če je šlo za nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bo to razkrila analiza. Židan je poudaril, da bodo v tem primeru našli krivce in jih huje kaznovali. Če pa gre za neko sistemsko napako, pri kateri fitofarmacevtska sredstva iz semen prehajajo na cvet in tako zastrupijo opraševalce, bodo pristojne službe nemudoma ukrepale in prepovedale uporabo takšnih preparatov," še poudari Noč in doda, da je inšpektorat podvojil nadzor in število inšpekcijskih služb na terenu.

Na vprašanje, zakaj je bila prizadeta prav pomurska regija, Noč odgovori: "Večinoma pomorov se je zgodila ob cvetenju oljne ogrščice. Vsi čebelarji, ki imajo panje ob poljih, poudarjajo, da so se pomori začeli dogajati šele peti dan po cvetenju. Vprašanj je veliko, vendar pa za zdaj o vzrokih lahko le ugibamo."

Poginilo kar deset odstotkov čebel

Pomore čebel v Pomurju je do tega trenutka prijavilo že več kot 20 čebelarjev, ki imajo v lasti okoli 1.300 panjev. "To predstavlja več kot deset odstotkov čebel na tem območju, kar je res skrb vzbujajoč podatek," poudari Noč.

Spomnimo, da so o pomoru čebel v torek in sredo poročali iz krajev Rakičan pri Murski Soboti, Orehovski vrh pri Gornji Radgoni, Dolga vas in Kobilje pri Lendavi. Največja škoda je nastala prav v Rakičanu, kjer je dvema čebelarjema, ki sta imela skupno 300 panjev, poginila polovica pašnih čebel. V četrtek so čebelarji prijavili pogin čebel še v Radencih in v Benici.

"Želimo žive čebele"

Vse čebelarje, ki sumijo na zastrupitev, Noč poziva, naj pomor takoj prijavijo na številko 112, saj le tako lahko odkrijejo vzroke in krivce. "Čebelarji čebel večinoma nimajo zavarovanih, je pa minister Židan dejal, da bo država oškodovanim čebelarjem pomagala," trdi Noč. "Želimo žive čebele, ne pa odškodnin," je bil enoglasen odgovor pomurskih čebelarjev.

Priporočila

Da bi se jim izognili, čebelarji vse uporabnike FFS prosijo, naj jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebej priporočajo naslednje ukrepe: posebno pozorno branje navodil, uporaba FFS v najnižjih priporočenih odmerkih, uporaba za čebele manj nevarnih pripravkov, škropljenje v večernih urah ali ponoči, pokositev podrasti v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem.

Čelar · Objavljeno: 25 Apr 2011 17:16 Naslov sporočila: KLOTIANIDIN

Za pomor čebel je kriv klotianidin

Murska Sobota, 25.04.2011, 17:30 | STA
Vzrok za povečano odmrtje pašnih čebel, o katerih v zadnjih dneh množično poročajo iz Pomurja, je po prvih analizah in pregledih na terenu v prisotnosti klotianidina, ki ga je mogoče najti na semenu koruze
Inšpektorji bodo v prihodnjih dneh preverjali izvor semena koruze, njegovo pravilno obdelanost in način sajenja.
Prve analize in pregledi na terenu kažejo, da je vzrok za povečano odmrtje pašnih čebel v Pomurju v prisotnosti klotianidina, ki ga je mogoče najti na semenu koruze. Zato bodo inšpektorji v prihodnjih dneh preverjali izvor semena koruze, njegovo pravilno obdelanost in način sajenja.
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je lahko izvor aktivne snovi klotianidin na semenu koruze, ki so jo kmetje v tem obdobju sejali na suhnatih tleh in v vetrovnih vremenskih razmerah. Ob tem poudarjajo, da mora biti seme koruze, ki je lahko v prometu v Sloveniji, tretirano in obdelano v skladu s pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ter pravilnikom o kakovosti semena žit. Zato nadaljnje preiskave tečejo v smeri ugotavljanja skladnosti kakovosti semena koruze in preverjanja spoštovanja dobre kmetijske prakse pri sajenju koruze.
Preverjali bodo izvor semena koruze
V ta namen bo kmetijska inšpekcija ob pomoči veterinarske uprave od torka naprej na kmetijskih gospodarstvih preverjala izvor semena koruze, njegovo pravilno obdelanost in način sajenja koruze, napovedujejo na ministrstvu. Nacionalni veterinarski inštitut in Veterinarska uprava RS pa bosta pripravila priporočilo za krmljenje čebel v sušnih razmerah in obdobju cvetenja oljne ogrščice.
Čebele so umirale tudi danes.
V zadnjih dneh so iz Pomurja poročali o številnih pomorih čebel. V soboto so prizadete čebelarje obiskali predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, kmetijski minister Dejan Židan in glavna inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Saša Dragar Milanovič. V Ljubljani pa so se danes sestali predstavniki Nacionalnega veterinarskega instituta, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave RS, Fitosanitarne uprave ter Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, da bi pregledali in ugotovili prve vmesne rezultate analiz odvzetih vzorcev mrtvic, cvetnega prahu in oljne ogrščice.
Tudi danes so umirale
Iz Pomurja vsak dan poročajo o novih pomorih čebel. Murskosoboški policisti so danes dopoldan prejeli obvestili o dveh pomorih. Prvi primer so policisti obravnavali v Dolnji Bistrici pri Lendavi. Z ogledom kraja so ugotovili, da je enemu čebelarju v 33 panjih poginila velika večina čebel. Drugi primer pomora so policisti obravnavali v Brezovcih v občini Murska Sobota, kjer je v 34 čebeljih panjih, ki so last enega čebelarja, poginila tretjina čebel. V obeh primerih sta na kraj dogodka prišla tudi kmetijski inšpektor in strokovna sodelavka Nacionalnega veterinarskega inštituta. Kmetijski inšpektor je za potrebe analize odvzel tudi vzorce poginulih čebel.
_________________________
DIREKTIVA KOMISIJE 2010/21/EU z dne 12. marca 2010
o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 91/414/EGS glede posebnih določb za klotianidin, tiametoksam, fipronil in imidakloprid

Člen 1
Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. oktobra 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice navedene predpise uporabljajo od 1. novembra 2010.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3
Države članice v skladu z Direktivo 91/414/EGS do 31. oktobra 2010 po potrebi spremenijo ali prekličejo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo klotianidin, tiametoksam, fipronil in imidakloprid kot aktivne snovi.

Člen 4
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5
10Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. marca 20
_________________________

Klotianidin
Kategorija: Insekticidi - Neonikotinoidi
Pripravak Form. Djelatne tvari u % Proizvodi / distribuira Doza - kg, l / ha
Poncho FS 600 Crveni
FS 60,0 klotianidin Bayer CropScience 42 ml / sjetvenu jedinicu ili 50 000 zrna, kukuruzna zlatica i žičnjaci
Identifikacijske oznake (brojevi): CAS br. 210880-92-5 CIPAC br. 738 2006/41/EC
Kemijski naziv prema IUPAC-u: (E)-1-(2-klor-1,3-tiazol-5-ilmetil)- 3-metil-2-nitrogvanidin
Čistoća: ≥ 960 g/kg
Stupanje na snagu: 01.08.2006.
Prestanak uvrštenja: 31.07.2016.
Posebne odredbe:
DIO A
Dopušten za uporabu samo kao insekticid.
DIO B
Za provedbu jedinstvenih načela iz propisa o jedinstvenim načelima za ocjenjivanje i registraciju sredstava za zaštitu bilja moraju se uzeti u obzir zaključci izvješća o ponovnoj ocjeni za klotianidin, a posebice dodaci I. i II., čiji je završni oblik donesen na Stalnom odboru za prehrambeni lanac i zdravlje životinja na dan 27. siječnja 2006.
U ovoj cjelokupnoj ocjeni potrebno je:
• obratiti posebnu pozornost na zaštitu podzemnih voda, ako se aktivna tvar primjenjuje na područjima s osjetljivim (lakim) tlom i/ili nepovoljnim klimatskim uvjetima,
• obratiti posebnu pozornost na rizik za ptice koje se pretežno hrane sjemenkama (granivore) i sisavce kada se klotianidin koristi za tretiranje sjemena.
Uvjeti uporabe trebaju uključivati, prema potrebi, mjere za smanjenje rizika.

Čelar · Objavljeno: 26 Apr 2011 06:46 Naslov sporočila: Pomori čebel v Pomurju 2011

Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Pomurje se spreminja v čebelje pokopališče

Čebelar Danilo Bedek: Srce me boli, ko gledam, kako čebele lezejo po tleh, nato z iztegnjenimi rilčki obležijo na hrbtu

Slovenija - torek, 26.04.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Murska Sobota - Pomurje je v tednu dni ostalo brez več kot dva tisoč panjev oziroma brez dobre desetine čebel, seznam prizadetih čebelarjev pa je vsak dan daljši. Ker so jim pašne čebele povečini pomrle, bodo ob med oljne ogrščice in akacije, brez pašnih čebel so čebelje družine osirotele, zato jim zaradi stresa grozijo še bolezni, opozarja strokovnjak za čebelarstvo dr. Stanko Kapun.

Po večdnevni negotovosti, kaj je krivo za pomore, so prvi vmesni rezultati analiz odvzetih vzorcev mrtvic, cvetnega prahu in oljne ogrščice včeraj pokazali, da je vzrok povečanega odmrtja pašnih čebel aktivna snov klotianidin, ki je čebele morila že leta 2008 v Domžalah.

Slovenija je te dni rumena od cvetoče oljne ogrščice, čebele pa množično umirajo. Medtem ko strokovnjaki vzroke še ugotavljajo, se nekateri sprašujejo, zakaj je med cvetenjem oljne ogrščice dovoljena uporaba sistemičnega insekticida biscaya, ki vsebuje aktivno snov tiakloprid. Ta insekticid po zagotovilih proizvajalca za čebele in čmrlje ni nevaren. Z njim zatirajo grizoče žuželke, tudi repičnega sijajnika, ki letos močno napada cvetove oljne ogrščice. Če je insekticid škodljiv za sijajnika, mar za čebele ni?

Po neuradnih podatkih naj bi v enem vzorcu oljne ogrščice našli tudi aktivno snov tiakloprid, ki jo vsebuje Bayerjev nov sistemični insekticid Biscaya. Namenjen je zatiranju repičnega sijajnika, ki letos močno napada cvetove oljne ogrščice. Ta insekticid se lahko uporablja tudi v času cvetenja ogrščice, saj po zagotovilih proizvajalca čebelam ni nevaren, čebelarji in nekateri kmetijski strokovnjaki pa temu ne verjamejo in se sprašujejo: če uniči repičnega sijajnika, kako da ni nevaren za čebele? Ker se težave pojavijo povsod, kjer zacveti oljna ogrščica, in ker istim čebelarjem čebele umirajo več dni zapored, kmetijski inšpektorji, veterinarji in strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV) kljub praznikom vsak dan zavzeto delajo, da bi čim prej ugotovili vzroke in zajezili pomore čebel.
Klotianidin je že moril

V prvih analiziranih vzorcih čebeljih mrtvic so torej v ZZV Maribor ugotovili prisotnost klotianidina, s katerim razkužijo semena koruze in oljne ogrščice, da so odporna na škodljivce. Klotianidin je zakrivil množične pomore čebel (na območju Domžal) že spomladi 2008. Takrat je kmetijsko ministrstvo (MKGP) začasno prepovedalo uporabo z insekticidi razkuženih semen oljne ogrščice in koruze, ki vsebujejo aktivne snovi klotianidin, tiametoksam in imidakloprid.

Prepoved pri oljni ogrščici je že čez tri mesece preklicalo, pri koruzi pa se je za preklic uporabe razkuženega semena takratni kmetijski minister Milan Pogačnik - kljub zgražanju mnogih - odločil spomladi 2009.

V zvezi z razkuženim semenom oljne ogrščice je stroka takrat ugotovila, da vsebuje manj insekticida kot razkuženo koruzno seme. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so tudi ocenili, da lahko težave pri koruzi nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena z insekticidi in ob uporabi neustreznih sejalnic. Zaradi teh naj bi leta 2008 ob setvi koruze, razkužene z insekticidi, kmetje onesnažili tudi sosednje površine s cvetočo oljno ogrščico, kjer so se pasle čebele. Ker kmetje za setev ogrščice uporabljajo takšne sejalnice, ki tok zraka skupaj s semenom usmerjajo v tla in ne v zrak, kot se dogaja pri koruzi, so prepoved uporabe z insekticidi razkuženih semen najprej preklicali pri oljni ogrščici in nekaj mesecev kasneje še pri koruzi - z zahtevo, da kmetje sejalnice za koruzo ustrezno prilagodijo.

Zgodba se je, kot kaže, letos ponovila. Kmetijska inšpekcija je včeraj ugotovila, da lahko klotianidin izvira s semena koruze, ki so jo kmetje zadnje dni sejali na izsušenih tleh in v vetrovnih razmerah. Kmetijski inšpektorji bodo po besedah glavne inšpektorice Saše Dragar Milanovič ob pomoči veterinarskih inšpektorjev prihodnje dni intenzivno preverjali kakovost semena koruze, razkuženega z insekticidom, njegovo pravilno obdelanost in to, ali kmetje koruzo sadijo z ustreznimi sejalnicami.

Marko Babnik, vodja razvoja v podjetju Bayer, ki dostavlja fitofarmacevtsko sredstvo poncho, ki ga semenarske hiše uporabijo za razkuževanje semena, je v soboto ocenil, da setev koruze verjetno ni vzrok tokratnih pomorov čebel, kajti: "Vse sejalnice so prilagojene, seme koruze pa lahko razkužijo le pooblaščena podjetja."

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč od kmetijskega ministra Dejana Židana pričakuje takojšnje ukrepanje. Če je za pomore krivo seme koruze, je po njegovem treba preprečiti njeno nadaljnje sajenje, če je kriv neustrezen način sajenja, pa je treba krivce poiskati med kmeti. Vendar Noč dvomi, da bi lahko neustrezno sejanje povzročilo pomore čebel na tako velikem območju.

Čebele so nervozne in napadalne

Prizadeti pomurski čebelarji vsi ugotavljajo enako: doma nimamo kaj pokazati, saj mrtvic pred čebelnjaki ni veliko, toda panji so prazni. "Očitno veliko čebel pomre zunaj," domneva Drago Horvat, ki mrtvice vsak dan pomete - če ga ne prehitijo preživele čebele, kajti: "Okoli 11. ure je že vse počiščeno, saj ne trpijo mrtvih čebel." Horvat, ki ima dvajset panjev, pripoveduje: "Čebele so kot mamilo, ko ti zlezejo pod kožo, ne moreš več brez njih. Tega te ne more nihče ozdraviti." Ker so mu tako zlezle pod kožo, jim tudi ne zameri, da ga je pred dnevi pet čebel hkrati pičilo v hrbet. "Nesel sem se kot sto hudičev. Prav besne in nervozne so. Žival ve, da se nekaj dogaja, in ker je ogrožena, se brani," jih je opravičeval.

Danilo Bedek z okoli 400 panji sodi med največje čebelarje pri nas, strup pa mu je močno zdesetkal 167 premičnih panjev, ki jih je parkiral ob poljih s cvetočo oljno ogrščico v Rakičanu. Zastrupitev se je pojavila šele četrti dan po prevozu, čebele mu umirajo že teden dni, zadnja dva dni na srečo v manjšem obsegu kot prej. V soboto je z grozo opazoval čebelje pokopališče pred svojima premičnima čebelnjakoma: "Srce me boli, ko gledam, kako čebele lezejo po tleh, nato z iztegnjenimi rilčki obležijo na hrbtu." Bedek je množično zastrupitev čebel doživel že leta 2008, ko jih je odpeljal na pašo v Pesnico pri Mariboru, vendar ugotavlja: "Zdaj je bistveno huje. Takrat je v dveh dneh odmrlo, kar je, trenutno pa nam čebele odmirajo vsak dan. Je pa pohvalno to, da so se pristojne institucije tokrat odzvale pravilno in hitro."

Tudi kmetijski minister Dejan Židan se je v soboto sestal s prizadetimi čebelarji. "Treba je preprečiti nadaljnje pomore. Če je nekdo storil kaj, česar ne bi smel, želim, da najdemo krivca in ga kaznujemo. Če bi se ugotovilo, da gre za sistemsko napako, se je treba takoj odzvati. Vzorčenje bomo povečali, tudi zemljo bomo vzorčili. Denar za analize ni problem," je čebelarjem zagotovil Židan, tisti minister torej, ki je kmetijski in veterinarski inšpekciji z rebalansom proračuna letos odvzel nekaj denarja prav za analize. Primer: kmetijska inšpekcija je v letu 2010 odvzela 90 vzorcev zelenih delov rastlin za analizo na ostanke pesticidov, skoraj tretjina (2 Cool

je bila neskladnih, a je kljub temu načrt za letos pregledati manj vzorcev - le 70.

Večina zastrupljenih čebel se ne vrne v panj

Prvi slovenski čebelar Boštjan Noč opozarja, da se 90 odstotkov zastrupljenih čebel sploh ne vrne v panj, saj že prej padejo. Slavko Lapajne iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor dodaja, da je prav to težava tudi pri ugotavljanju količine morebitnega strupa v njih: "Treba je vedeti, da so čebele, ki umrejo na poti, izgubljene. Ni namreč nujno, da imajo tiste, ki uspejo priti do panja, največ nečesa na sebi. In to je problem." Noč skupaj z glavno kmetijsko inšpektorico Sašo Dragar [/b[b]]Milanovič čebelarje poziva, naj prijavijo vsak pomor čebel in vsako morebitno nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, tudi to, če se nekdo sredi dneva pojavi s škropilnico, kajti škropiti je dovoljeno le dve uri pred sončnim vzhodom ali dve uri po sončnem zahodu. Od pristojnih pa Noč pričakuje, da bodo čebelarjem povedali, kam s čebelami, da ne bi bila katastrofa še večja.

"Odnos do narave je očitno sprijen do kraja"

Dr. Janko Božič, strokovnjak za čebele na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete in tudi sam čebelar, ob vnovičnih pomorih čebel ugotavlja: "Lansko leto nas je navdalo z upanjem, da smo naposled našli način sobivanja čebel v kmetijski krajini. Ta pomlad nas je, žal, postavila na realna tla. Žalostno je brati, da klotianidin spet mori čebele. Lahko da je tudi tokrat podoben primer kot leta 2008 v Domžalah. Žal je začetek cvetenja ogrščice tudi začetek setve koruze in s tem možnosti za zanos prahu med setvijo na polja ogrščice. Načeloma bi morali uporabljati posebej prilagojene setvene naprave, ki ne raznašajo prahu. Lahko da v tej suši morda ne pomagajo niti najsodobnejše sejalnice, ki same po sebi ne raznašajo strupenega prahu, ampak morda ta vseeno z vetrom zaide na sosednja polja." Dr. Božič upa, da v tem primeru za pomore ni krivo seme oljne ogrščice, razkuženo z insekticidi. "Glede na dinamiko dogajanj se bojim, da ta možnost ni izključena. Poleg tega se lahko kombinirajo ostanki iz lanske sezone (setev koruze) in dodatno letošnja setev razkuženih semen. Če čebele umirajo zaradi zastrupljene oljne ogrščice, bo to lahko pustilo hude posledice na čebeljih družinah. Problemi bodo lahko še hujši zaradi motenj razvoja zalege zaradi zastrupljenega cvetnega prahu," svari Božič. Poudarja, da so napake s klotianidinom prepogoste, da bi si ga lahko privoščili. "Žal mi je, da niso neonikotinoidi ostali prepovedani. Odnos do narave je očitno sprijen do kraja. Žal tako velike količine koruze in oljne ogrščice niso zgolj zaradi naše potrebe po hrani. Polja smo začeli uporabljati za pridobivanje biomase za bioplinarne in pridobivanje rastlinskih olj za biodizel. Čim večja masa za čim večji dobiček pa pri etično spornem početju na njivah lahko poseže tudi po etično sporni uporabi tako lepo zvenečih fitosanitarnih sredstev. Žal večinoma to niso

Komentarji

1. ateistek torek, 26.04.2011 ob 02:03

Nič se ne bo zgodilo. Pravzaprav se ne sme nič zgoditi. Koga pa sploh briga za čebele?

Že leta vsi zelo dobro vedo, zakaj čebele poginjajo, vendar so prisiljeni v sprenevedanje. Živimo v sistemu, kjer se za nobeno ceno ne sme ogrožati večjih poslov multinacionalk, konkretneje Bayer Pharme. To je tista nemška firma, ki ljudi že leta prepričuje, da morajo vsak dan jemati aspirin, lahko pa se "pohvali" tudi z izumom heroina.

In zakaj v Sloveniji uporabljamo njihove izdelke, ki vsebujejo klotianidin, če so pa v Nemčiji v letu 2008 zaradi iste sestavine že doživeli pomor 330 milijonov čebel in je nemška vlada nato prepovedala uporabo tega pesticida? V ZDA so zaradi Bayerjevih strupov utrpeli velike pogine čebel, vendar pa se v tem podjetju na dajo in zapravljajo milijone in milijone za lobiranja (lepši izraz za podkupovanja pristojnih). Če greste gledati na Wikipedijo, piše, da je klotianidin prepovedan tudi v Sloveniji (?). V resnici pa smo neka brezvezna država, kjer banda iz Bayer-ja misli, da lahko prodaja take pesticide in tako porabi svoje smrtonosne zaloge, ki jih ni v Nemčiji. Prepričan sem, da gre za korupcijo, saj mi je ta situacija nadvse čudna. Ne bi bilo prvič, da taka podjetja podkupujejo politično elito, zato, da lahko prodajajo svoje strupene laboratorijske zvarke. Sploh, če gre za tretjerazredno državo, kamor Slovenija tudi sodi.

V tem bizarno izprijenem, kratkovidnem sistemu, je dobiček Bayer-ja pomembnejši od nekih "brenčečih žužkov". Pa še podkupljivi politiki si ob tem napolnijo žepe. Dokler ne bo svojega odbrenčala še zadnja čebela, pa bodo kritiki le kvarili to zločinsko idilo.
______________

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Čebele se premetavajo po travi, nato umrejo

Pomori čebel se (za zdaj) dogajajo le v severovzhodni Sloveniji - Je kdo pomurskim pridelovalcem koruze prodal sporno seme?

Slovenija - četrtek, 28.04.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana - Pomori čebel v Pomurju so se nadaljevali tudi včeraj, čeprav so čebelarji upali, da bo deževje spralo strupe, ki ubijajo čebele. "Priletijo do panja, a ne gredo vanj: lezejo in premetavajo se po travi, nato umrejo," nenavadno dogajanje opisuje Danilo Bedek, ki je izgubil največ čebeljih družin. Pravi, da je žarišč pomorov čebel v Pomurju že toliko, da si imen vseh ne more več niti zapomniti.

Leta 2008 naj bi pomore čebel na območju Domžal zakrivilo nepravilno sajenje koruznega semena, razkuženega z insekticidom za zatiranje koruznega hrošča. Pristojni še ugotavljajo, ali se je enaka napaka letos ponovila v Pomurju.

Prvi rezultati laboratorijskih analiz so v vzorcih mrtvih čebel in cvetnega prahu ugotovili prisotnost aktivne snovi klotianidin, ki jo vsebuje insekticid poncho, s katerim razkužijo seme koruze, da je odporno proti koruznemu hrošču. Kmetijski inšpektorat domneva, da naj bi se ta strup - tako kot leta 2008 v Domžalah - med sajenjem koruze s prahom raznesel na polja cvetoče oljne ogrščice in zastrupil čebele, ki se pasejo na njej. "Če je vzrok za pomore čebel z insekticidom razkuženo seme koruze, potem takoj prepovejte njegovo nadaljnje sajenje, saj v mnogih delih Slovenije koruza še ni posejana," pristojne na kmetijskem ministrstvu poziva Čebelarska zveza Slovenije.

Bi bilo modro - dokler se stvari ne razjasnijo - sajenje z insekticidi razkužene koruze začasno prekiniti, smo vprašali Marka Babnika, vodjo razvoja v podjetju Bayer CropScience, ki v Sloveniji dostavlja insekticid poncho? "Ne, varstvo pred škodljivci je ključnega pomena pri pridelavi kakovostne hrane v zadostnih količinah. Razkuževanje semena z insekticidi in s tem zatiranje škodljivcev je v primerjavi s škropljenjem najprimernejši način tudi s stališča varovanja okolja, saj ob pravilni uporabi bistveno zmanjšuje izpostavljenost fitofarmacevtskemu sredstvu. Mnoge študije so dokazale, da je razkuževanje semena z insekticidi (kadar so upoštevani vsi varnostni standardi) varno za čebele in druge neciljne organizme," odgovarja Babnik.
In predvideva, da je v Sloveniji z razkuženim semenom koruze zasejanih okoli 20.000 hektarjev površin (ali približno tretjina vse koruze), medtem ko je oljna ogrščica, ki raste na okoli 5000 hektarjih, skoraj vsa iz semen, ki so bila razkužena z insekticidi.

Zato se postavlja vprašanje, ali je za pomore čebel res krivo (le) koruzno seme ali nemara tudi seme oljne ogrščice, saj je večina čebel (a ne vse) pomrla prav v bližini cvetoče ogrščice. Eden vodilnih strokovnjakov za čebelarstvo, biolog dr. Janko Božič, opozarja, da so neonikotinoidi, med katere spada tudi klotianidin, zelo trdoživi. "To je njihova glavna 'prednost' poleg delovanja v nizkih koncentracijah. Zato ostaja v prsti in tudi v rastlinah še ne razgrajen insekticid vso njihovo vegetacijsko dobo.

Glavni namen razkuževanja semen z insekticidi pri oljni ogrščici je zavreti, da bi hrošči in grizlice obžirali cvetje in liste odraslih rastlin, in to tako, da rastlina prevzame insekticid iz semena in ga je vedno dovolj v zrasli cvetoči rastlini," poudarja Božič in dodaja, da je takšna raba neprimerna za vse rastline, ki nudijo cvetni prah in medičino neciljnim organizmom, torej tudi čebelam.
Zanimivo in predvsem skrb vzbujajoče je, da so v nekaterih vzorcih oljne ogrščice našli aktivno snov metiokarp, ki je pri nas prepovedana, pri kmetih pa deklaracije z razkuženih koruznih semen iz tujine, kjer predpisani postopek dodelave teh semen povsod morda ni tako strog kot v Sloveniji. Je torej izvor razkuženega koruznega semena ključ do razrešitve uganke, zakaj čebele (za zdaj) umirajo le v Pomurju, saj z insekticidi razkužena semena koruze sadijo tudi drugod po Sloveniji?

To, da nekatere semenske hiše takšna semena uvažajo, nam je potrdil tudi Marko Babnik. Je nemara kdo pomurskim pridelovalcem koruze prodal sporno seme?

Je insekticid biscaya varen za čebele?

Na Čebelarski zvezi ugibajo še o drugih vzrokih za množične pomore čebel. "Bojimo se, da s prstom kažemo na kmete in na nepravilno setev koruze, v resnici pa je lahko za pomore čebel krivo kakšno na novo registrirano fitofarmacevtsko sredstvo," opozarja predsednik Boštjan Noč. V mislih ima Bayerjev sistemični insekticid biscaya, s katerim (tudi med cvetenjem oljne ogrščice) zatirajo hrošča repičnega sijajnika. Noč se sprašuje: "Kako lahko oglašujejo uporabo tega sredstva v času cvetenja ogrščice, ko pa po 6. členu pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev škropljenje s sistemičnimi insekticidi med cvetenjem ni dovoljeno?"

Čebelarje tudi zanima, kako je lahko insekticid biscaya za hrošča smrtonosen, za čebelo pa ne. Marko Babnik iz podjetja Bayer zatrjuje: "Tiakloprid, aktivna snov v pripravku biscaya, je zagotovo varen za čebele. Tako varen je, da ima dovoljenje za uporabo tudi na cvetočih rastlinah celo v državah, ki imajo zelo stroge predpise, kot sta na primer Nemčija in Velika Britanija." Ali bi lahko insekticid biscaya poleg repičnega sijajnika umoril tudi čebele, smo povprašali strokovnjaka za čebele, biologa dr. Janka Božiča.

Glede na delež aktivne snovi tiakloprid v biscayi ocenjuje, da bi se čebela resnično težko zastrupila. "To bi se morda zgodilo v primeru, če bi pila pripravek škropiva namesto vode, nikakor pa ne preko medičine ali cvetnega prahu. Problem pa je, če se ta pripravek uporablja z drugimi sredstvi, saj je mogoč močan sinergijski učinek. V tem primeru je ta strup v kategoriji imidakloprida," pojasnjuje Božič.
____________

Kazenska ovadba zaradi pomora čebel
Ljubljana, 27.04.2011, 20:45 | I.P./V.L./M.P.

Gorazd Pretnar z Inštituta za zdravstveno varstvo namerava kazensko ovaditi nekdanjega ministra Pogačnika, ker je znova dovolil uporabo škodljivega insekticida. Pretnar je prepričan, da je nekdanji minister z vnovično uporabo proizvajalcu omogočil zaslužek.

Pred jutrišnjim dnevom, ko bo kmetijski minister Dejan Židan čebelarjem razkril izsledke analize največjega pomora čebel pri nas, znani borec za okolje s koprskega Inštituta za zdravstveno varstvo Gorazd Pretnar napoveduje, da bo nekdanjega ministra Milana Pogačnika kazensko ovadil. Kaj je razlog? Pogačnik je po pomoru čebel pri Domžalah leta 2008 znova dovolil uporabo škodljivega insekticida, ki, kot kaže, mori tudi tokrat. Po mnenju Pretnarja zato, da bi proizvajalcu omogočil velik zaslužek.

"Skupaj s čebelarji smo po prvih pomorih čebel pripravili strokovne podlage, da je lahko vlada uporabila previdnosti princip in nekatere pripravke prepovedala,“ pravi Pretnar.

Pretnar sumi, da je nekdanji minister Pogačnik pod pritiskom neke farmacevtske multinacionalke enostavno podlegel njenim čarom in za razliko od drugih čebelarsko razvitih dežel potihem legaliziral strup.
"Dokler ne bo popolne prepovedi tako kot v Italiji, lahko pričakujemo, da bodo problemi s čebelami,“ še dodaja Pretnar.

Na vprašanj, ali so za pomore krivi kmetje, ki predozirajo zaščitna sredstva, ali farmacevti, ki izdelujejo vse bolj učinkovite insekticide, starosta primorskih čebelarjev Ivan Markočič odgovarja: "Meni se zdi, da je najbolj primitiven zakon, ki to dovoljuje.“

Kaj pravi Pogačnik?
Nekdanji minister Pogačnik pa pravi, da je zgrožen nad takšnim načinom razmišljanja. Ponovno uporabo klotianidina so dovolili šele po pozitivnih rezultatih študij, ki so jih opravili strokovnjaki s Kmetijskega inštituta in ministrstva.

"Mislim, da je ta obtožba popolnoma neutemeljena, izmišljena. Vsaka ovadba mora biti utemeljena, za vsako lažno ovadbo so tudi določeni postopki. Zgrožen sem nad takšnim načinom razmišljanja, jaz nisem z nobenim od imenovanih nikoli komuniciral,“ meni Pogačnik.

Čelar · Objavljeno: 28 Apr 2011 19:46 Naslov sporočila: 28.04.2011

'Danes Pomurje, jutri Slovenija, pojutrišnjem ljudje'
Ljubljana, 28.04.2011, 20:10 | STA / N.D./B.G.

Kmetijski minister je prepovedal uporabo strupenih semen, a mu še vedno ni jasno, kako je strup prišel do čebel. Medtem iz Prekmurja poročajo o novem pomoru, v SDS pa se sprašujejo, kdaj smo na vrsti ljudje.

Ob tem, da bomo posledice pomora čebel čutili še nekaj časa, pa tudi ob predpostavki, da množičnega umiranja čebel ne bo več, posebej poudarjamo, da lepe besede in napovedi kaznovanja morebitnih krivcev ne bodo zalegle, štejejo le dejanja, ali pa smo morda naslednjič na vrsti ljudje.

Po podatkih kmetijskega ministra Dejana Židana je v Pomurju trenutno prizadetih okoli 16 tisoč čebeljih družin v lasti 45 čebelarjev. Stopnja umrljivosti se giblje od 10 do 50 odstotkov. Da bi preprečili nadaljno morijo, so danes predstavniki strokovnih inštitucij s čebelarji sedli za skupno mizo, kjer jim je minister predstavil prve izsledke analize pomora.

"V tem trenutku razpolagamo le z zasebnimi izvidi mrtvih čebel. Pri teh je ugotovljeno, da je najverjetnejši vzrok za pogin čebel kemikalija klotianidin,“ je pojasnil minister ter nadaljeval, da so to substanco našli v šestih od sedmih vzorcev. Ali se resnično nahaja in koliko ga je v spornih koruznih semenih, bo sicer pokazala analiza koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije. Sume, od kod prihaja ta strupena substanca, pa sicer raziskujejo v mnogih smereh, a bolj natančen minister ni bil. "Vemo, kaj je najverjetnejši vzrok za zastrupitve, a še vedno iščemo pot, po kateri je ta strup prišel do čebel. V tem trenutku nimamo dokončnega odgovora, a vse teče v to smer,“ pravi.

Ministrstvo začasno prepovedalo uporabo spornih semen
Na podlagi predlog stroke ter predstavnikov čebelarjev bo ministrstvo sprejelo nekaj nujnih ukrepov. "Najprej bomo uvedli začasno prepoved uporabe semena z neonikotianidi ter registriranimi pripravki,“ je potrdil minister ter dodal, da bo ta uredba še danes objavljena v Uradnem listu. Naslednji previdnostni ukrep je, da se takoj omeji uporaba sredstva biscay za namene tretiranja oljne ogrščice v času cvetenja, povečali pa bodo tudi vzorčenje v panjih, kjer še ni težav.
Naslednji sestanek bo v petek.

Kazenska ovadba zoper nekdanjega ministra

Novi pomor čebel je dvignil veliko prahu, napovedana je tudi kazenska ovadba. Gorazd Pretnar z Inštituta za zdravstveno varstvo namerava namreč kazensko ovaditi nekdanjega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Kot razlaga Pretnar, je Pogačnik po pomoru čebel pri Domžalah leta 2008 znova dovolil uporabo škodljivega insekticida, ki, kot kaže, mori tudi tokrat. Po mnenju Pretnarja se je Pogačnik tako odločil, da bi proizvajalcu omogočil velik zaslužek.

Medtem ko minister išče vzroke in krivce za nastalo tragedijo, pa iz Prekmurja prihajajo nove slabe novice. Policisti so namreč okoli 13. ure sprejeli klic čebelarja iz Bakovcev. Po prihodu na kraj so ugotovili, da je imel prijavitelj zunaj naselja čebelnjak z 200 panji, v katerih je pomrla približno tretjina pašnih čebel.

O dogodku so že obvestili strokovne sodelavce Nacionalnega veterinarskega inštituta in kmetijski inšpektorat, vzorce pa so poslali na analizo.
"Danes Pomurje, jutri Slovenija, pojutrišnjem ljudje ... "
Oglasili so se tudi v SDS, kjer so izpostavili nepremišljeno ravnanje bivšega ministra ter kritizirali ukrepanje trenutnega: "Ob tem, da bomo posledice pomora čebel čutili še nekaj časa, pa tudi ob predpostavki, da množičnega umiranja čebel ne bo več, posebej poudarjamo, da lepe besede in napovedi kaznovanja morebitnih krivcev ne bodo zalegle, štejejo le dejanja, ali pa smo morda naslednjič na vrsti ljudje.“ Njihova poslanska skupina je podala tudi zahtevo za sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer bi obravnavali razloge in odgovornosti za katastrofalni pomor čebel v Pomurju.

K širjenju strupa pripomogla tudi suša in veter
Pri ugotavljanju, kaj je krivo za pomor čebel, je kmetijska inšpekcija ob pomoči veterinarske uprave na kmetijskih gospodarstvih preverjala izvor semena koruze, njegovo pravilno obdelanost in način sejanja koruze. Kot so že v ponedeljek sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je lahko izvor aktivne snovi klotianidin na semenu koruze, ki so jo kmetje v tem obdobju sejali na suhnatih tleh in v vetrovnih vremenskih razmerah.

Na ministrstvu so sicer razložili, da mora biti seme koruze, ki je lahko v prometu v Sloveniji, tretirano in obdelano v skladu s pravilnikom o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ter pravilnikom o kakovosti semena žit.
_______________
VEČER

Datum: 28.4.2011 15:41:00 - Stran: Slovenija

Zaradi pomorov čebel prepoved uporabe spornega semena koruze

"čebele nimajo samo gospodarske funkcije, temveč predstavljajo tudi pomemben indikator o tem, kaj se dogaja z naravo"

V Pomurju je bilo zabeleženih že 23 lokacij pomorov čebel. Glede na sedem izvidov čebel je najverjetnejši vzrok za pomore kemična substanca klotianidin na semenu koruze. Med prvimi ukrepi so začasna prepoved semena z neonikotinoidi, omejitev uporabe insekticida biscay in povečanje vzorčenja v panjih, je danes dejal kmetijski minister Dejan Židan.

V Pomurju se nahaja 16.000 čebeljih družin, od tega pa jih je bilo doslej prizadetih 2500. Da imajo težave, je sporočilo 45 od 600 tamkajšnjih čebelarjev. Kjer prihaja do zastrupitve čebel, je stopnja pomora 10 do 50-odstotna, je na današnji novinarski konferenci po sestanku s predstavniki vseh pristojnih služb in drugih organizacij v Ljubljani pojasnil Židan.

Opozoril je, da čebele nimajo samo gospodarske funkcije, temveč predstavljajo tudi pomemben indikator o tem, kaj se dogaja z naravo. Ministrstvo ima zato po njegovih besedah jasen cilj - odkriti vzrok in krivca za pomore ter slednjega tudi kaznovati. Če bo potrebno, bo ministrstvo spremenilo tudi zakonodajo.

Židan je ponovil, da je glede na sedem izvidov pomorjenih čebel najverjetnejši vzrok za njihov pomor kemična substanca klotianidin. Pri tem je opozoril, da danes pričakujejo tudi rezultate analize semen koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije. Tudi na ta način naj bi prišli do informacije, ali so bila semena pravilno obdelana ali ne.

Ker se držijo načela previdnosti, so na ministrstvu že sprejeli prve ukrepe. Gre za začasno prepoved uporabe semena, tretiranega z neonikotinoidi in registriranimi pripravki (čistopis uredbe naj bi bil v uradnem listu objavljen še danes), omejitev uporabe sredstva biscay za namene tretiranja oljne ogrščice v času cvetenja zaradi možnega sinergističnega delovanja z drugimi sredstvi ter povečanje vzorčenja tudi v čebeljih panjih, kjer ni zdravstvenih težav, da se ugotovi, kakšno je splošno stanje.
____________

29.04.2011
DNEVNIK

Z insekticidi razkuženo seme ne sme več v zemljo

Slovenija - petek, 29.04.2011 Tekst: Tatjana Pihlar
Ljubljana - Pomurskim čebelarjem so strupi v zadnjih dneh pomorili skoraj 2500 čebeljih družin. Na kakšen način so se zastrupile in kdo je kriv za to, pristojni še vedno ugotavljajo, zato je kmetijski minister Dejan Židan iz previdnostnih razlogov začasno prepovedal uporabo koruznega semena, razkuženega z insekticidom poncho za uničevanje koruznega hrošča, prav tako pripravke, namenjene razkuževanju semena.

Ker pa se lahko toksičnost tiakloprida v kombinaciji z drugimi sredstvi poveča, biscaye trenutno iz previdnostnih razlogov ni dovoljeno uporabljati.

Začasna prepoved uporabe bo veljala tudi za insekticid biscaya, s katerim je med cvetenjem oljne ogrščice sicer dovoljeno zatirati repičnega sijajnika, ki uničuje cvetove te rastline, v navodilih proizvajalca, podjetja Bayer, pa je posebej izpostavljeno, da biscaya čebelam ni nevarna.
Zakaj potlej prepoved njene uporabe? Kmetijsko ministrstvo je pri tem upoštevalo opozorila, ki jih je biolog dr. Janko Božič z biotehniške fakultete izrekel že za naš časnik. Ocenil je, da bi se lahko čebela glede na delež aktivne snovi tiakloprid v tem pripravku zastrupila le v primeru, če bi pila pripravek škropiva namesto vode, nikakor pa se ne bi mogla zastrupiti preko medičine ali cvetnega prahu oljne ogrščice, na kateri se pase. Ker pa se lahko toksičnost tiakloprida v kombinaciji z drugimi sredstvi poveča, biscaye trenutno iz previdnostnih razlogov ni dovoljeno uporabljati.

Enako velja za seme koruze, ki ga, preden ga dajo v zemljo, zaščitijo s pripravkom poncho, ki vsebuje aktivno snov klotianidin. Ta rastlino nekaj časa varuje pred škodljivci in nevarnimi insekti, kot je koruzni hrošč, ker pa so klotianidin našli v vzorcih mrtvih čebel, je po vsej verjetnosti kriv za njihove množične pomore. Po neuradnih podatkih naj bi bilo s koruznim semenom, razkuženim z insekticidom za zatiranje koruznega hrošča, posajenih okoli 20.000 hektarjev površin. Uradnih podatkov o tem pa ni, saj na kmetijskem ministrstvu (MKGP), točneje na fitosanitarni upravi, pravijo, da nimajo dostopa do njih.

Na MKGP še tudi nimajo odgovora na vprašanje, kaj bo s kmeti, ki so že kupili razkuženo seme koruze, a ga še niso posadili in ga zaradi začasne prepovedi uporabe tudi ne bodo smeli. Jim bo država zagotovila običajno koruzno seme? Kako se bodo v tem primeru spopadali s koruznim hroščem?

Za odziv na prepoved uporabe omenjenih insekticidov smo povprašali tudi podjetje Bayer, ki izdeluje tako poncho kot biscayo, a ga nismo dobili. Marko Babnik, vodja razvoja v slovenski podružnici tega podjetja, nam je povedal le, da podatke o dogodkih, povezanih s čebelami, še analizirajo, da so v stikih s fitosanitarno upravo, semenarskimi hišami in tudi matičnim podjetjem. Dva predstavnika nemškega Bayerja sta bila včeraj tudi v Ljubljani.

Kmetovanje brez pesticidov - utopija?
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, upa, da insekticidi, ki vsebujejo čebelam nevarne aktivne snovi, kot je klotianidin, ne bodo nikoli več v uporabi. Tako klotianidin kot tiakloprid spadata v skupino neonikotinoidov. To so zelo sofisticirani pesticidi, ki so bili sprva mišljeni kot zaščitno sredstvo proti insektom, a se je izkazalo, da so hkrati tudi glavni morilci čebel. Narejeni so tako, da lahko počakajo v rastlini, ko jo žuželka začne jesti, pa se ne more več razvijati in odmre. "To pomeni, da mora biti strup zelo učinkovit v izjemno majhnih koncentracijah in zelo dolgo živ," ugotavlja biolog Janko Božič. Bi zato insekticida gaucho in poncho, ki vsebujeta neonikotinoide, trajno prepovedal? "Njihova raba je z določeno previdnostjo celo možna, vendar žal pogosto prihaja do napak," ugotavlja Božič. Meni, da bi bilo idealno, če bi lahko kmetovali povsem brez pesticidov, a ne verjame, da je danes sploh še mogoče hrano pridelovati na ta način, saj kmetijske prakse po njegovem ne moremo spremeniti čez noč.

Čelar · Objavljeno: 29 Apr 2011 06:04 Naslov sporočila:

Novice.Dnevnik

Zastrupljeno

Slovenija - petek, 29.04.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Upam, da ima stroka dovolj trdne dokaze o neškodljivosti insekticidov, da se pomori čebel ne bi ponovili, in da ve, v kaj se podaja," je avgusta 2008 dejal eden od čebelarjev, potem ko je izvedel, da je takratni kmetijski minister Milan Pogačnik preklical prepoved uporabe semena oljne ogrščice, razkuženega z insekticidi za zatiranje škodljivcev.

Tri mesece prej so namreč čebele, ki so se pasle na ogrščici, množično umirale, a menda ne zaradi ogrščice, temveč zaradi nepravilnega sajenja nepravilno obdelanih semen koruze, ki so jih, da bi rastlino zavarovali pred koruznim hroščem, prav tako obložili s strupom.
Čez nekaj mesecev je bila prepoved uporabe preklicana tudi za sporno koruzno seme. "Ko smo odpravili glavne vzroke, ki lahko povzročajo škodo v okolju, smo preklicali prepoved. Predvsem z mislijo, da je veliko število pridelovalcev v Sloveniji odvisno od uporabe pesticidov, saj se čez noč ne da vsega spremeniti," je takrat naznanil Pogačnik, a pri tem pozabil na svojo obljubo, da se bo pri tej odločitvi zgledoval po Nemčiji, ki je imela leta 2008 enake težave s pomori čebel kot Slovenija. Toda Nemčija je takrat ostala pri prepovedi uporabe spornega semena koruze, Slovenija pa mu je s Pogačnikovim blagoslovom - in ob negodovanju ljudi na ministrstvu, ki ga je vodil - znova odprla pot do njiv. Sprva le začasno, za setveno sezono 2009, marca 2010 pa je Pogačnik s posebnim sklepom odpravil še to začasnost.

Glede na to, da so kriminalisti Pogačnika 9. marca 2010 aretirali - zaradi afere Bulmastifi in domnevnega trgovanja s kmetijskimi zemljišči za glasove poslancev - in glede na to, da je dan kasneje odstopil s položaja ministra, je bilo to očitno eno njegovih zadnjih dejanj v tej vlogi.

Čebelarji si ga bodo po njej zagotovo zapomnili vsaj tako dobro, kot so si ga veterinarji, potem ko je za njihovimi hrbti dovolil vrnitev nevarnih bulmastifov, ki so kasneje pokončali svojega lastnika Sašo Baričeviča. Stranski učinek Pogačnikovih pesticidnih odločitev pa so novi množični pomori čebel, saj so v mrtvicah našli strup klotianidin, ki ga vsebuje tudi prepovedani, a potem znova dovoljeni in od včeraj spet prepovedani pripravek poncho, s katerim razkužijo semena poljščin, da ugonobijo škodljivce - in očitno tudi čebelo.

Toda te odločitve Pogačnik ni sprejel sam. Temeljila je na stališču medresorske komisije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki je sestavljena iz strokovnjakov s področja okolja, zdravja ljudi in kmetijstva. A to še zdaleč ni edina združba, ki je naklonjena strupom. Včeraj je vlada sprejela šopek uredb, ki bodo na vodovarstvenih območjih po novem dovolile uporabo pesticidov. "Kot kmet bi moral biti teh uredb vesel, a imam zaradi njih slabo vest, kajti intenzivno kmetovanje in zaščita podtalnice nikakor ne gresta skupaj. Ko se bodo pesticidi začeli kopičiti v tleh, bodo težave, več bo bolezni. To ni pošteno do tistih, ki imamo otroke."

To so besede kmeta Stanka Rukava z Dravskega polja, ki si želi kmetovati tam - na nadomestnih zemljiščih v lasti države - kjer s svojo dejavnostjo ne bi uničeval pitne vode. Škoda, da podobno ne razmišljajo tudi tisti, ki imajo odločilno besedo pri izdaji dovoljenj za uporabo pesticidov. Kdo ve, morda bi bila kakšna ekskurzija do čebelnjaka z zastrupljenimi čebelami ali ogled bolnišničnih ambulant, prepolnih rakavih bolnikov, zanje dovolj poučna in vzgojna. Pesticidi, kot ugotavlja biolog dr. Janko Božič, namreč niso rastlinska kozmetika in prehranska dopolnila, temveč strupi za živa bitja. Tudi za ljudi.

Čelar · Objavljeno: 29 Apr 2011 06:17 Naslov sporočila: VODA

Fitofarmacevtska sredstva

"Kmetovanje je bilo skoraj prepovedano"
• 29.04.2011, 06:28

Uredbe.
Po 15 letih na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljena uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.

Voda.
Vlada je včeraj sprejela štiri uredbe, ki bodo na najožjih vodovarstvenih območjih po 15 letih dovoljevale uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.

“Do zdaj se je zadeva urejala na administrativen način, da se je na vodovarstvenih območjih prvega reda skoraj prepovedalo kmetovanje,” pojasnjuje kmetijski minister Dejan Židan. Zdaj bo po njegovih besedah kmetovanje dovoljeno, prepovedane pa bodo vse prakse, ki bi lahko škodile vodnim virom.

V ta namen so včeraj objavili črno listo s prepovedanimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so jih strokovnjaki kdaj zaznali v vodnem okolju. “Poleg tega je vodovarstvenih območij prvega reda le 1.600 hektarjev, sprejete uredbe pa razširijo ukrepe na 56 tisoč hektarjev vodovarstvenih površin,” dodaja.

Nimajo se kam umakniti

Po zakonu o vodah bi morali kmetje, ki so na vodovarstvenih območjih, dobiti nadomestna zemljišča ali denarna nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Doslej niso dobili ničesar.

“V Sloveniji nimamo dosti prostih kmetijskih zemljišč, med njimi so tudi takšna, ki so za kmetovanje manj primerna,” pravi Židan. Poleg tega se po njegovih besedah število varovanih zemljišč povečuje: “Kar 36 odstotkov Slovenije spada v območje Nature 2000, imamo 56 tisoč hektarjev vodovarstvenih območij in več kot 70 odstotkov gorskega sveta.” Tega sveta zato po njegovem mnenju ne moremo varovati z umikanjem kmetijstva, “saj ga nimamo kam umakniti”.
______________

PREPOVED NEVARNIH FFS

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je danes znova sestala strokovna skupina, ki ugotavlja vzroke umiranja čebel. Seznanili so se z nekaterimi novimi dejstvi in analizami, sprejeli pa so tudi priporočila za kmetovalce, kako naj ravnajo s prepovedanim semenom koruze.

Inšpekcijske službe so do sedaj obravnavale 25 prizadetih čebelarjev, odvzetih je bilo 11 vzorcev mrtvic, 5 vzorcev cvetnega prahu, 7 vzorcev oljne ogrščice, 2 vzorca koruze iz posejanih njiv in 2 vzorca satja z medom za ugotavljanje ostankov pesticidov, ki bi lahko povzročile odmiranje čebel. V naslednjih dneh bodo znane dodatne analize mrtvic, cvetnega prahu in cvetoče oljne ogrščice na ostanke pesticidov, ki bodo tudi posredovane javnosti. Dodatno se bo s strani inšpektorjev VURS-a, Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) in kmetijske inšpekcije IRSKGH, v dveh prizadetih čebelnjakih na območju Kobilja in Dolge vasi vzorčil tudi nektar in cvetni prah. NVI bo odvzel tudi vzorce čebel in cvetnega prahu v čebelnjaku, ki ima zdrave čebele, saj bodo rezultati služili za primerjavo z zastrupljenimi čebelami.

Ministrstvo je do danes prejelo tudi 3 od 20 poslanih vzorcev, ki so bili poslani v laboratorij v Nemčijo, in sicer v analizo na oprijemljivost fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na semenu koruze. Rezultati so pokazali, da je neoprijetih delcev manj kot 2 g na 100 kg semena, kar je maksimalno dovoljena vrednost. To pomeni, da seme izpolnjuje predpisane pogoje za promet. Rezultate ostalih 17 vzorcev bomo prejeli predvidoma sredi naslednjega tedna.

Skupina je sklenila, da bo pristojnim madžarskim organom predlagala skupno inšpekcijsko akcijo pri jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov analiz povezanih s padci čebel na obeh straneh meje, na območju Kobilja, Pinc in Dolge vasi.

Skupina pa je obravnavala tudi odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih FFS na ozemlju RS (Uradni list RS, št. 31/2011), ki je danes stopila v veljavo. V zvezi s tem je sprejela priporočila za kmetovalce, kako naj ravnajo s prepovedanim semenom koruze:

Od danes (29. aprila 2011) naprej je prepovedana raba semena koruze in oljne ogrščice, ki je dodelana s FFS PONCHO z aktivno snovjo klotianidin in CRUISER z aktivno snovjo tiametoksam, tako kot piše na priloženi deklaraciji.

Uporabniki semena koruze in oljne ogrščice, ki so dodelana s sredstvi na osnovi aktivnih snovi tiametoksam, klotianidin in imidakloprid ne smejo sejati, saj predstavlja potencialno nevarnost za okolje, še posebej za čebele.

Imetniki tega semena naj vreče s priloženimi računi o nakupu semena hranijo doma in počakajo na nadaljnja navodila MKGP o ravnanju, ki bodo sledila v naslednjih dneh.

MKGP bo v zvezi s finančnimi posledicami nezmožnosti uporabe tega semena, preučil mehanizme povračila nastale škode in o tem v nekaj dneh obvestilo uporabnike spornih semen.

Lastniki tega semena naj lokalni svetovalni službi sporočijo količine semena koruze, ki je ne smejo uporabiti, in sicer do 15. maja 2011.

Izvajanje odredbe bo nadziral IRSKGH in kršitelje sankcioniral v skladu z zakonom. Strokovna skupina se bo znova sestala naslednji teden, ko bo znova pregledala nova dejstva in ugotovitve.

Vir: MKGP - www.mkgp.gov.si
_____________

Kdo je odgovoren za pomor čebel v Pomurju?
Petek, 29 April 2011 10:34

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Bogoviča naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali razloge in odgovornosti za katastrofalni pomor čebel v Pomurju.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da je kmetom potrebno zagotoviti in omogočiti učinkovita sredstva, ki bodo hkrati neškodljiva za čebele in ostale opraševalce, predvsem pa neškodljiva za ljudi. Kmet lahko kupi samo takšno seme, ki je na voljo na tržišču, zato mu ne moremo pripisovati krivdo za takšne pomore. Zagotovo pa je kriv predvsem tisti, ki dovoljuje prodajo in uporabo za čebele ter ostale opraševalce takšna strupena sredstva.

Na podlagi razprave poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlaga, da Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejme naslednje sklepe:

1. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil z razlogi in odgovornimi za povzročitev množičnega pomora čebel v Pomurju.

2. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pristojne inšpekcijske službe, da takoj prepovejo promet in uporabo vseh semen koruze, ki je bila tretirana z klotianidinom.

3. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter inšpekcijske službe, da v skladu s svojimi pristojnostmi odkrijejo krivce za pomor čebel in v primeru njihove malomarnosti ali nestrokovnosti izvedejo zoper njih tudi ustrezne sankcije.

4. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pristojnim inšpekcijskim službam, da proučijo vse možnosti, da se iz uporabe v slovenskem kmetijstvu izločijo vsa fitofarmacevtska sredstva, ki ogrožajo zdravje čebel in ljudi.

5. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da iz proračunskih rezerv nameni del finančnih sredstev prizadetim čebelarjem, ki so utrpeli pomor čebeljih družin v Pomurju.
_________

Raje so imeli klotianidin kot pridno kranjsko sivko
Objavljeno: pet, 29.04.2011, Slovenske novice
Jaroslav Jankovič

Zaradi sredstva za tretiranje koruznega semena je pomrlo 3000 čebeljih družin.
V Prekmurju nam množično umirajo čebele. Pridne domače kranjske sivke, ki med čebelarji slovijo kot izjemne delavke, smo pomorili na domačem pragu. Sprožili smo preiskavo. Kot že mnogokrat. Čudili so se odgovorni in krivdo valili na kmeta. Po čebelji kalvariji, v četrtek je umrlo še 200 panjev, je minister Dejan Židan klotianidin vendarle prepovedal.

Do tega trenutka je v Prekmurju domnevno zaradi klotianidina, sredstva za tretiranje koruznega semena, pomrlo 3000 čebeljih družin. Kmetijski inšpektorat in nacionalni veterinarski inštitut pa Veterinarska uprava Slovenije (Vurs) in fitosanitarna uprava so sprožili preiskavo in mobilizirali, menda tako kot vselej, najboljšo slovensko znanost, ki bo vendarle odgovorila, kdo je krivec za pomor čebel. Tistih krilatih bitij, ki nam nosijo med in zato edine umrejo, preostale živali naj bi poginile.

Odgovor o mogočem vzroku smo od tistih, ki skrbijo za naše zdravje, dobili v nekaj dneh. Nenavadno hitro za kmetijske in veterinarske inštitucije, ki v zgodovini samostojne Slovenije niso razrešile niti enega resnega primera. Naj omenimo kloramenikol v mleku pred leti in nedavni pogin konj v Lipici, da ne govorimo o tem, kako je Milan Pogačnik moral odstopiti s položaja kmetijskega ministra zaradi afere bulmastifi.

Klotianidin mori že leta

Klotianidin je v osnovi insekticid iz skupine neonikotinoidov, ki prizadenejo živčni sistem insektov. Ameriška okoljska agencija (EPA) ga je prvič registrirala leta 2003, najprej so ga uporabljali kot pesticid. V naslednjih letih so opravili še vrsto dodatnih raziskav in leta 2010 so ga že uporabljali kot fitofarmacevtsko sredstvo za tretiranje semena koruze.

V ZDA tako, medtem ko se je v Evropi že leta 2008 izkazal za zelo strupenega in smrtno nevarnega.

Leta 2007 je koruzna polja v Nemčiji napadel zelo agresivni koruzni hrošč. Proti njemu ni bilo zdravila, škoda pa iz dneva v dan večja. Oblasti so se zbale, da bo nastal prevelik izpad pridelka, zato so ukazale uporabiti vsa možna sredstva za zatiranje hrošča. Med njimi so dovolile tudi uporabo klotianidina.

Že naslednje leto, 2008, kmalu potem, ko so nemški kmetje posadili koruzo, je v Nemčiji umrlo nič manj kot 330,000.000 čebel. Na nemškem inštitutu za poljščine so hitro dokazali, da jih je kar 29 od 30 umrlo zaradi neposrednega stika s smrtonosnim klotianidinom.

Po hudem incidentu je nemška vlada uporabo dokazano strupenega klotianidina prepovedala, prizadetim kmetom in čebelarjem pa poplačala škodo letnega pridelka. Enako so klotianidin prepovedali tudi Francija in Italija. In menda tudi Slovenija. Vsaj tako smo zasledili na spletu. Pa žal ni tako.

Čudili so se odgovorni in nasadili kmeta

V Sloveniji to sredstvo v resnici ni prepovedano. Ne, še danes ni kriv nekdanji minister Pogačnik, ki je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča po že sprejeti prepovedi uporabe klotianidina ministra Mirana Jarca spet dovolil njegovo uporabo. Menda po opravljenih študijah kmetijskega ministrstva. Človek se tu težko vzdrži smeha.

Minule dni smo poslušali strokovnjake najrazličnejših barv, kako se je zgodil pomor čebel morda tudi zaradi nepravilnega ravnanja kmetov s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Odgovorne inštitucije so iskale krivca pri kmetu. Ob zid stisnjenemu kmetu, ki uporablja, kar mu naročijo!

Klotianidin bi lahko mirno prepovedali. Resnici na ljubo, če ga ne bi prepovedala Nemčija, bi ga prepovedali malo težje, saj bi jih proizvajalka lahko tožila. In zagotovo dobila tožbo, saj Slovenija nima niti interesa niti ustrezno podkovanih in zlasti sposobnih pravnikov, da bi bila kos AG Bayerju ali Takeda Chemical Industries, ki sta razvila klotianidin.

Pa bi lahko! Ampak zadaj so bili interesi, klotianidin je denar. Čebelarje so že nekako prepričali.
_____________

Kaj nam govorijo čebele?
Albert Einstein je dejal, da ko bodo izumrle čebele, bo le nekaj let za njimi izumrl tudi človek.

V knjigi Svet brez čebel angleške novinarke Alison Benjamin je ta apokalipsa, ki nekje postaja realnost, natančno opisana. Med drugim v njej najdete zgodbo o pokrajini v južnem delu Sečuana na Kitajskem, ki je tako zastrupljena s pesticidi, da so čebele za vedno izginile. Aprila vsako leto se v tamkajšnjih sadovnjakih zbere na tisoče ljudi, plezajo po sadnem drevju in kar ročno oprašujejo cvetove. Pridelek je zelo slab, ker ni čebel, umirajo tudi druge rastline in z njimi živali.

Pomurje je v zadnjih nekaj tednih ostalo brez dobre desetine čebel. Toda čebele še kar naprej umirajo. Čebelarji so obupani, kmetijsko ministrstvo je sprožilo preiskavo. Vzrok za pomor naj bi bila snov, imenovana klotianidin, ki so jo sicer že prepovedali, vendar je nekdanji minister za kmetijstvo Milan Pogačnik znova dovolil njeno uporabo. Klotianidin je insekticid, s katerim premažejo koruzno seme, ki, kot je bilo videti po medijih, potem ni več rumeno, ampak krvavo rdeče. Ko seme sadijo, drobci strupenega prahu padejo na oljno ogrščico, na kateri se pasejo čebele.

Ker so čebele, kot menijo biologi, najobčutljivejši barometer dogajanja v naravi, nekakšni kanarčki v rudniku, se lahko samo vprašamo, kakšna je potem šele koruza, ki zraste iz tega zastrupljenega semena in jo danes dodajajo prav vsej hrani, ki jo jemo, od sladkarij do gaziranih pijač. In kdo bo jedel zastrupljene izdelke iz oljne ogrščice, ki je bila usodna za čebele? Ali pa pomislimo, kako je strupeni prah, ki se je dvigoval ob sajenju koruze, vplival na tamkajšnje prebivalce.
O čem nam govorijo ti velikanski pomori čebel? Kakšno hrano pravzaprav jemo? V kako zdravem okolju sploh živimo?

Zadnjič je na okrogli mizi o civilni družbi mladi filozof in ekolog Luka Omladič na vprašanje, kaj meni o trenutni politični krizi v državi, dejal, da pač moramo enkrat dojeti, da politika ni edina dimenzija, ki obvladuje celotno družbo. Kriza v slovenski politiki je tu tudi zato, ker v njej ni pravih idej o res pomembnih in boljših vizijah družbe, ki temeljijo na zdravi naravi, kvalitetnem življenju in kreativnem okolju. To so pravi cilji za prihodnost, ne samo civilne družbe, ampak tudi politike. Ko bo torej minister za okolje najpomembnejši minister vlade in srčen ekolog, in ne le posrednik za preprodajo zemljišč, in ko si bo minister za kmetijstvo prizadeval za to, da bo Slovenija proizvajalka najbolj zdrave hrane v Evropi in ekološki raj, potem nihče več ne bo govoril o vladni krizi, saj bodo cilji politike jasni - ukvarjala se bo s kvalitetnejšim življenjem ljudi, ne pa sama s sabo.
_______________

Istra te dni. 01.05.2011
Akacijevega medu morda ne bo

Ker je v zadnjih dneh precej govora o pomoru čebel v Pomurju, smo se v Obalnem čebelarskem društvu Koper pozanimali, v kakšni “kondiciji” so istrske čebele. Kot kaže, jim v Istri še najbolj škodi muhasto aprilsko vreme.
ISTRA> Spomnimo, da je bilo med 16.000 družinami čebel v Pomurju v zadnjih dneh prizadetih kar 2500, težave pa ima 45 od 600 tamkajšnjih čebelarjev.

Zabeležili so že 23 lokacij pomorov čebel. Glede na sedem izvidov čebel je najverjetnejši vzrok za pomore kemična substanca klotianidin na semenu koruze.
Klotianidin so v Nemčiji uporabili leta 2008, da bi uničili koruznega zajedalca. Kmalu zatem je umrlo 330 milijonov čebel. Vlada je takrat takoj prepovedala ta pesticid in povrnila škodo oškodovancem.

Kot pojasnjuje predsednik Obalno čebelarskega društva Koper Darko Kozlovič, so prejšnji teden tudi na območju Istre zabeležili tri blažje zastrupitve čebel, in sicer v Dekanih, ob Rižani in v Pobegih. Vendar te zastrupitve niso bile tolikšne, da bi o njih obvestili policijo in medije.
Ker je med najverjetnejšimi vzroki za številne pomore čebel v Pomurju kemična substanca klotianidin z neonikotinoidi na semenu koruze, je minister za kmetijstvo Dejan Židan začasno prepovedal uporabo teh semen ter nekaterih pesticidov.

Kljub temu istrske kmete opozarja, naj pri insekticidih, pa tudi pesticidih, upoštevajo priložena navodila, naj jih uporabijo zvečer (čebele tedaj spijo) in naj kmetijske površine najprej pokosijo (visoka trava, polna cvetja, najbolj privablja obiralke cvetnega prahu).

Insekticidi jim škodijo na dva načina. Zaradi zastrupitve lahko takoj pomrejo ali pa ta usodno vpliva na njihov center za orientacijo, zaradi česar se ne znajo več vrniti v panj, na prostem pa ne preživijo.
Insekticide in pesticide naj kmetje uporabijo zvečer, ko čebele spijo, in na pokošenih površinah, ki ne privabljajo obiralke cvetnega prahu.

Kot pravi Kozlovič, so letos dobro prezimile, večjih izgub v čebeljih družinah niso zaznali. Sedanje muhasto vreme v času bujnega cvetenja akacije pa jim ne gre najbolj na roko. “Če se bo takšno vreme nadaljevalo, akacijevega medu sploh ne bo,” svari prvi mož obalnega čebelarskega društva.

Čelar

Potrjeni morilci čebel
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
sre, 04.05.2011, 09:55

Za pomore je bil večinoma usoden insekticid, s katerim so pred hroščem zaščitili koruzno seme.

Za pomore čebel je bil večinoma usoden klotianidin,

Ljubljana – Rezultati analiz 37 vzorcev semena koruze, mrtvic (umrlih čebel), cvetočih rastlin in cvetnega prahu, ki so jih po pomorih čebel v Pomurju odvzeli inšpektorji po 17. aprilu, so potrdili: za pomore je bil večinoma usoden klotianidin, insekticid iz skupine neonikotinoidov, s katerim je bilo zaradi zaščite pred koruznim hroščem tretirano koruzno seme. Drugi razkriti povzročitelj pa je tiametoksan, ki ga vsebuje fitofarmacevtski pripravek biscay, škropivo proti škodljivemu bolhaču na oljni ogrščici. Po doslej opravljenih analizah na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor – z njihovimi rezultati so bili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano seznanjeni včeraj – torej ni več dvoma, da je čebele zastrupljala osumljena dovoljena uporaba s pesticidom tretiranega semena koruze in med cvetenjem ogrščice do prejšnjega petka dovoljena uporaba škropiva biscaya.

»Stroka je že potrdila, da je klotianidin krivec za pomor čebel, ugotovljeni so odmerki, ki govorijo o kronični, večdnevni zastrupitvi čebel. Zdaj vemo, kateri strup je kriv. Na podlagi teh rezultatov in tistih, ki jih še prihodnje dni pričakujemo od ekip s terena in jih bodo strnili, moramo povedati, kdo je krivec. Vemo, kateri strup je kriv, katera pa je pot, da je prišel strup do čebel, mora povedati stroka, zato jo pa imamo,« je dejal minister Dejan Židan, ki je z uporabo načela previdnosti že konec prejšnjega tedna z uredbo prepovedal uporabo pripravka za škropljenje oljne ogrščice tudi med cvetenjem, prav tako je prepovedana uporaba s klotianidinom tretiranega semena koruze.

Kot je včeraj za Delo pojasnila Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, na potrditvene rezultate analiz vzorcev, ki so jih poslali nemškemu laboratoriju, še čakajo. A dejstvo je, da bodo kmetje v nadaljevanju spomladanske setve lahko uporabljali le seme koruze brez strupene zaščite pred koruznim hroščem. Ker je kar okrog 80 odstotkov koruze že posejane, bo ukrep veljal le za setev na preostalih površinah, predvsem v osrednji Sloveniji. Pridelovalci, ki so se za setev preskrbeli s semenom, »potopljenim« v klotianidin, in se bodo morali preskrbeti z nenevarnim drugim semenom koruze, bodo lahko uveljavljali odškodnino oziroma povračilo stroškov, zagotavlja minister Židan. Povračilo bodo lahko uveljavljali le z dokazom – z neuporabljenim semenom in računom zanj – in s prijavo kmetijski svetovalni službi.

Zaradi sistemske napake, kot so nekateri poimenovali po letu 2009 spet dovoljeno uporabo klotianidina oziroma z njim tretiranega semena koruze – za to je poskrbel tedanji minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, ki je odpravil leto prej, v času ministra Iztoka Jarca, sprejeto prepoved uporabe klotianidina –, je Židan že zahteval od svojih služb na ministrstvu poročilo o tem, kaj se je dogajalo v letih 2008 in 2009, ko je njegov predhodnik preklical prepoved uporabe spornega klotianidina. Poročilo pričakuje konec tega tedna in na njegovi podlagi pa se bo potem odločil, ali bo ukrepal proti Pogačniku.
_______________

Zurnal24.si
"Med je varen"
• Slovenija
• 04.05.2011
• L. C.

Sindikat kmetov zahteva preklic prepovedi uporabe izbranih semen koruze. Čudi jih namreč, da čebele umirajo le v Pomurju. Vurs: v medu ni prekoračenih vrednosti FFS.

Rezultati analiz 37 vzorcev semena koruze, mrtvic (poginulih čebel), cvetočih rastlin in cvetnega prahu, ki so jih odvzeli inšpektorji po 17. aprilu, so potrdili, da je bil za pomore večinoma usoden klotianidin, insekticid iz skupine neonikotinoidov, s katerim je bilo zaradi zaščite pred koruznim hroščem tretirano koruzno seme.
Pomore naj bi povzročil tudi tiametoksan, ki ga vsebuje fitofarmacevtski pripravek biscay, škropivo proti škodljivemu bolhaču na oljni ogrščici.

Analiz vzorcev medu in cvetnega prahu, odvzetih po pomorih čebel, pa je pokazala, da v medu ni ostankov fitofarmacevtskih sredstev nad dovoljeno mejo.

Čeprav je analiza pokazala, kaj je povzročilo pomor čebe, je Sindikat kmetov Slovenije danes v javnem pismu pozval kmetijskega ministra Dejana Židana, naj prekliče nedavno uvedene prepovedi uporabe semen koruze. Še vedno namreč niso dokazali povezave med spornim semenom in pomori, pravijo v sindikatu.

"Niso dokazali, da je tretirano seme vzrok za pomor čebel. Prav tako niso poslali nobenih drugih navodil, kaj narediti, saj je sezona setev tukaj. Zato zahtevamo, da se to prekliče, da lahko normalno sejemo. Kajti če bi to bil vzrok za pomor čebel, potem bi se na vseh območjih, kjer se prav tako uporablja omenjeno seme, morali dogajati pomori. Če je strupeno v Pomurju, bi morale biti tudi na Gorenjskem, v Prlekiji, Apaški dolini, Ptujskem polju in Krškem polju njive koruze in oljne ogrščice," je za zurnal24.si povedal predsednik kmetijskega sindikata Roman Žveglič.

"Lahko je kriva nepravilna uporaba"
Ni torej potrjeno, da je zadeva prišla iz koruznega semena, poudari Žveglič in doda: "Lahko da je narobe kaj drugega. Mogoče nepravilna uporaba, ampak to morajo ugotoviti organi, ki so za to pristojni. Zdaj delajo tako, da je minister popustil pritiskom in javnosti pokazal, da ukrepa. Ja, najlažje je kot pri šahu žrtvovati kmeta, in tudi tukaj je tako."

Le previdnostni ukrep
Minister Židan je glede preklica prepovedi za STA povedal, da so ukrepe uvedli na podlagi previdnostnega načela. "Vemo, kateri strup je pomoril čebele; strokovna skupina raziskuje, kakšna je bila pot, po kateri je strup prišel v čebele in jih moril," je dejal in poudaril, da na ministrstvu ne razmišljajo o preklicu odredbe, ki je sicer nekaj časa veljala že leta 2008.
____________
POP TV 24 UR
04.05.2011

Znani rezultati analize vzorcev medu

Veterinarska uprava je prejela rezultate analiz vzorcev medu in cvetnega prahu, odvzetih po pomorih čebel v Prekmurju. Rezultati analiz, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, so pokazali, da v medu ni ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) nad zakonsko dovoljeno mejo, so sporočili iz veterinarske uprave.

V cvetnem prahu je bila ugotovljena nizka vsebnost določenih FFS, zato bo za dokončno oceno varnosti potrebna ocena tveganja, ki jo bo opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.

Čelar

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe
Čebele so zastrupljene tudi v Posavju
Kmetijska inšpekcija ugotavlja podobne okoliščine padca čebel kot v pomurskem bazenu
Slovenija - petek, 06.05.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana - Pomor čebel so poleg Pomurja zaznali tudi v Posavju, in sicer pri čebelarju z območja Brežic, ki ima čebelnjak v bližini polja cvetoče oljne ogrščice. Kmetijska inšpekcija v tem primeru ugotavlja podobne okoliščine padca čebel kot v pomurskem bazenu, torej setev koruze, razkužene z insekticidom za zatiranje koruznega hrošča, ob polju z oljno ogrščico.

Slovenske in madžarske inšpekcijske službe pa so na srečanju v Lentiju ugotovile, da imajo Madžari podobne težave s čebelami kot mi, le v manjšem obsegu, vzrokov za pomore pa prav tako ne poznajo, saj rezultatov analiz odvzetih vzorcev mrtvic, cvetoče ogrščice in cvetnega prahu še nimajo.

Pomurski čebelarji ne verjamejo, da je za pomore čebel krivo koruzno seme. Sumijo, da se čebele zastrupljajo zaradi oljne ogrščice. Glede na to, da v Pomurju največ kmetijskih površin obdeluje podjetje Panvita, ki kmete tudi oskrbuje z repromaterialom, semeni..., smo kmetijsko inšpekcijo vprašali, kakšen nadzor so opravili v Panviti po nedavnih množičnih pomorih čebel. Pojasnili so nam, da je Panvita na polju oljne ogrščice na površini 4,8 hektarja 14. aprila letos uporabljala Bayerjev insekticid decis, ki vsebuje aktivno snov deltametrin za zatiranje oljnega repičarja oziroma hrošča, ki uničuje cvetove te rastline. Proizvajalec navaja, da je to sredstvo nevarno za čebele in da ga v času cvetenja gojenih rastlin ni dovoljeno uporabljati, njegova karenca na oljni ogrščici pa je 45 dni.

Bayer je letos dal na trg tudi insekticid biscaya, ki je prav tako namenjen zatiranju hrošča na oljni ogrščici. Zanj zagotavlja, da za čebele ni škodljiv in da se lahko uporablja tudi v času cvetenja oljne ogrščice, a je kmetijsko ministrstvo pripravek biscaya med cvetenjem ogrščice vseeno prepovedalo uporabljati.

Kmetijska inšpekcija je na omenjenem Panvitinem polju z oljno ogrščico odvzela vzorec le-te in v njej odkrila fungicid tebukonazol ter insekticid lambda cihalotrin. Odvzela je tudi vzorce mrtvic čebelarja Danila Bedeka, ki je pasel čebele na tem polju, vendar aktivnih snovi v njih niso ugotovili. So pa inšpektorji sprožili prekrškovni postopek proti podjetju Panvita zaradi nepravilne rabe pesticidov, in sicer zaradi neobveščanja uprave vrtca o rabi pesticidov na parcelah, ki so v njegovi bližini. Odgovora na vprašanje, kje je Panvita nabavila seme koruze in oljne ogrščice, od kmetijske inšpekcije nismo dobili.

Med tistimi, ki menijo, da za zastrupitev čebel ni krivo sejanje koruze, razkužene z insekticidom poncho, je tudi predsednik pomurskih čebelarjev dr. Stanko Kapun. Aktivno snov klotianidin, ki jo vsebuje pripravek poncho, so namreč našli tako v pelodu oljne ogrščice kot tudi v sami rastlini in v čebeljih mrtvicah, zato Kapun sklepa, da je vir okužbe prav ogrščica. "Skoraj nemogoče je, da bi s sejanjem koruze, razkužene s tem pesticidom, polja oljne ogrščice tako okužili, da bi po tako obilnem deževju, kot je bilo zadnje dni, čebele še naprej umirale," meni Kapun. Ko bodo znani vsi rezultati analiz, pričakuje, da bo stroka staknila glave in sprejela verodostojne ter zavezujoče sklepe, tudi glede tega, ali bi lahko aktivna snov klotianidin nemara ostala v zemlji od prejšnjih setev z njo razkuženih semen koruze ali oljne ogrščice.
________________

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe
So čebele zašle v oblake strupenega prahu?

Takšna je najverjetnejša razlaga za nedavne množične pomore čebel, ki so jo poslancem predstavili predstavniki kmetijske stroke

Slovenija - četrtek, 12.05.2011 Tekst: Tatjana Pihlar
Ljubljana - "Čebele za nas niso šleperji medu, ampak hišni ljubljenčki. Pogled na zastrupljene čebelnjake bi zato moral ganiti vsakogar," je na sinočnji nujni seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudaril čebelar Danilo Bedek, ki je v zadnjih pomorih izgubil največ čebeljih družin.

Namen seje, katere pobudnica je bila poslanska skupina SDS, je bil odgovoriti na vprašanji, zakaj vnovični množični pomori in kdo je odgovoren zanje. A je bilo izrečenih veliko več zakajev kot zatojev. Predstavniki kmetijskega ministrstva so ponovili, da je najverjetnejši vzrok za pomore aktivna snov klotianidin, s katero razkužujejo semena koruze, da uničijo koruznega hrošča. "Z veliko verjetnostjo sklepamo, da je prišlo med setvijo koruze do luščenja tega sredstva, ki se je z vetrom zaneslo na oljno ogrščico. Možno je, da so pašne čebele zašle v oblake prahu, ki se je sprožal ob setvi koruze," je povedala prva kmetijska inšpektorica Saša Dragar Milanovič.

Biolog dr. Janko Božič je Dragarjevi pritrdil. "V analiznih izvidih odvzetih vzorcev je na prvi pogled veliko nelogičnosti, a je tovrsten potek strupa mogoče pojasniti," je dejal. Na vprašanje, zakaj čebele - tako kot leta 2008 - tudi letos niso odmrle takoj, pa je Božič odgovoril: "Koncentracije klotianidina niso bile tako grozno velike kot takrat, zato so odmirale postopno." Mnogi so se tudi vprašali, kakšno vlogo ima pri pomorih čebel Bayerjev insekticid biscaya, ki po zagotovilih proizvajalca čebelam ni nevaren in se lahko uporablja tudi v času cvetenja oljne ogrščice. Božič na to odgovarja: "Ne vidim razumskosti v tem, da se v času cvetenja rastlin sploh uporablja kakšno sredstvo. Narava sicer lahko preživi brez čebele, saj ni edina vrsta, ki oprašuje rastline, toda problem je stanje v naravi na splošno, čebela pa nam govori samo to, kakšno je to stanje."

Skupnega imenovalca, zakaj se pomori letos dogajajo le v Pomurju, ne pa tudi drugod po Sloveniji, zakaj tega problema ni bilo tudi lani, ko so koruzno seme razkuževali z istimi insekticidi, pristojni še niso našli. Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je opozoril, da s klotianidinom škropijo tudi v sadjarstvu, a za to ni nikomur mar, zato so po njegovem ocene, da čebele umirajo zaradi z insekticidi dodelanih semen koruze, zgolj špekulacije, ki ne temeljijo na realni oceni. Tudi Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je bil po sinočnji razpravi pesimističen. "Krivo naj bi bilo z insekticidi obdelano koruzno seme, zato ga bomo prepovedali. Volk (javnost) bo tako sit, čebele pa nam bodo prihodnje leto spet pomrle." Žveglič tudi opozarja, da so kmetje zbegani, kako naj sploh še kmetujejo: "Imamo novodobne guruje, ki nam govorijo, kaj naj delamo. Nekateri nam priporočajo starodavni herbicid 'motikoprim', drugi nam ponujajo gensko spremenjene organizme..."

Ker je kmetijsko ministrstvo nedavno prepovedalo uporabo koruznega semena, razkuženega z insekticidi, so ga lahko kmetje zamenjali za dovoljeno seme. Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je povedal, da je večina neporabljenega semena v trgovinah in da na ministrstvu načrtujejo državno pomoč v obliki ukrepa de minimis, če neposrednega krivca za pomore čebel ne bodo odkrili. V tem primeru naj bi semenarske hiše prevzele seme, ki ni smelo biti posejano, zato bodo lahko tudi uveljavljale omenjeno pomoč. Enak ukrep ministrstvo pripravlja tudi za čebelarje, ki so utrpeli škodo zaradi velikih izgub čebel.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je med sklepi, ki so jih poslanci sprejeli v povezavi s čebelami, predlagal, naj vlada zagotovi denar tudi za ugotavljanje vzajemnih učinkov različnih pesticidov na čebele in redni nadzor vsebnosti pesticidov v njih, da bi hkrati ugotovili, kaj se dogaja tudi z okoljem.

Noč: Če bo treba, bomo šli s čebelami pred parlament
Država čebelarjem ne bo več brezplačno razdeljevala kemičnih sredstev za zatiranje zajedavcev varoj. Za ta namen bodo na voljo le ekološka sredstva, čeprav so bili čebelarji z aktivno snovjo kumafos, ki so jo prejeli lani, zelo zadovoljni. "Kumafos je bil učinkovit in enostaven za uporabo," nam je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Kljub temu smo se na ČZS zavestno odločili, da želimo imeti v medu popolno ničlo, torej nobenih ostankov kemičnih sredstev. Se pa zavedamo, da to ne bo enostavno za čebelarje, zato bodo morale strokovne službe dati takšna tehnična navodila, da bomo ta projekt lahko uspešno izpeljali. Potrebnega bo ogromno napora, a ta korak moramo narediti, če želimo zaščititi slovenski med," poudarja Noč in dodaja, da bo Čebelarska zveza Slovenije nasprotovala vsakršni uporabi neonikotinoidov (insekticidi, ki so za čebele zelo strupeni), če bo treba, tudi tako, da bo s čebelami prišla pred parlament.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli