Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov Slovenski ljubiteljski čebelarji
slovenska čebela, tehnologija čebelarjenja, zdravstveno varstvo, čebelji izdelki, varovanje okolja, organiziranost čebelarjev, vloga čebele v naravnem prostoru, odnos družbe do ohranitve čebele
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




VODA IN ČEBELE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Nega in vzreja čebeljih družin
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 12 Jul 2011 06:44    Naslov sporočila: VODA IN ČEBELE Odgovori s citatom

S spletne strani ČZS:

[b]ČEBELE POTREBUJEJO TUDI VODO [/b]

Ena od možnih oblik izvedbe napajalnika za čebele



Čebele potrebujejo za svoj nemoten razvoj tudi vodo. Ta jih je, poleg nektarja in cvetnega prahu,spremljala skozi dolgih 70 milijonov let njihovega razvoja. Čebele vodo potrebujejo za mehčanje kristaliziranega medu in za pripravo hrane. Prav tako jo uporabljajo v hudi poletni vročini za hlajenje notranjosti panjev. Čebelja družina tako skozi celo leto porabi približno 30 l vode in sicer tiste, ki jo čebele prinesejo v panj v svojih mednih želodčkih. Na žalost čebelarji vedno v glavnem razmišljamo o hrani, ob tem pa pozabljamo, da je žeja za čebele mnogo nevarnejša kot lakota.

Voda za čebele ni samo pijača, ampak je tudi neke vrste hrana. V njej so razne soli in druge rudninske snovi, ki so potrebne za razvoj ličink in odraslih čebel. Tako čebelja družina brez vode ne more vzgajati zalege. To skupaj z medom in cvetnim prahom potrebujejo čebele krmilke za tvorbo mešanice, s katero prehranjujejo ličinke od četrtega do šestega dneva starosti. Večji je razvoj čebelje zalege, več vode potrebujejo čebelje družina. V kolikor opazujemo obremenitev izletnih čebel, kar hitro ugotovimo, da imajo največ dela tiste, ki nosijo vodo. Te izletavajo tudi do 100 krat na dan , medtem kot nabiralke nektarja 10-15 krat nabiralke cvetnega prahu pa samo 3-5 krat.
V naših krajih potrebujejo čebele največjo količine vode v času spomladanskega razvoja, ko se z veliko hitrostjo povečuje površina zalege in ko se v čebeljem panju porabljajo zadnje medene rezerve. Tedaj porabijo tudi do 2 decilitra vode na dan. V hrani , katero pripravljajo čebele krmilke, najdemo približno 80% vode za prvi razvojni dan ličinke in približno 33 % vode za njen šesti razvojni dan. Ker je količina vode v medu za te potrebe premajhna (15 - 20 %), je naša naloga , da pri zagotavljanju vode čebelam priskočimo na pomoč. Pomagamo jim tako, da postavimo primeren napajalnik z vodo. Poznamo različne izvedbe napajalnikov, najprimernejši pa je takšen, ki ima stalen dotok sveže vode. Le-tega napravimo iz približno meter dolge deske, na katero nabijemo cikcak letvice ali pa urežemo utore, na katere kaplja voda skozi odprtino ali pipo primerne posode.

V kolikor v okolici čebelnjaka pravočasno ne postavimo napajalnika, so si čebele primorane priskrbeti vodo iz luž, mlakuž in kanalov. To najdejo s svojimi čutili prav tako kot medičino. Ta voda je oporečna, ker največkrat vsebuje mikroorganizme, ki so škodljivi za zdravje čebelje družine. Tudi kadar imajo čebele na razpolago neoporečno vodo iščejo rudninske snovi in soli, katere največkrat najdejo na gnojiščih. Da se temu izognemo, v pripravljeno vodo dodamo 1 gr morske soli na 1 l vode. Tu moramo biti zelo previdni, kajti večje koncentracije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel.

Poleti, v času hude vročine, ko je čebelnjak izpostavljen močnim sončnim žarkom in ko se zunanja temperatura dvigne ekstremno visoko, lahko pride do pregretja čebeljega panja. V kolikor se temperatura okolice gnezda zviša nad 35,5 C, čebele v panj intenzivno vnašajo vodo in jo uporabljajo za hlajenje. Pašne čebele, ki so do tedaj mirno nabirale nektar in cvetni prah, v tem trenutku dobijo novo nalogo, katera je dostava vode v čebelji panj. Na bradah jih čakajo panjske čebele, ki dostavljeno vodo v drobnih kapljicah spuščajo na satje in z ventiliranjem znižujejo previsoko temperaturo v čebeljem panju. Poraba vode na čebeljo družino se v takšnih trenutkih giblje okoli 4 decilitra na dan. V kolikor tedaj čebele nimajo potrebne vode, postanejo nervozne in napadalne, tako da je delo z njimi nemogoče.

Za vzgojo in vzdrževanje visoko produktivnih, biološko močnih in zdravih čebeljih družin nujno potrebujemo higiensko neoporečno vodo. Neodgovornost čebelarja, ki jim tega ne zagotovi, se običajno kaznuje z manjšim donosom medu in obolevanjem čebelje družine. Na ta dejstva čebelarji vse prevečkrat pozabljamo, še posebno v času hude poletne vročine, ko začne čebelji rod vzgajati zimske čebele, ki so temelj čebelarstva v naslednjem letu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 05 Jul 2015 05:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS

Priskrbite svojim čebelam svežo in čisto vodo

V naših krajih potrebujejo čebele največjo količine vode v času spomladanskega razvoja, ko se z veliko hitrostjo povečuje površina zalege in ko se v čebeljem panju porabljajo zadnje medene rezerve. Tedaj porabijo tudi do 2 decilitra vode na dan. V hrani , katero pripravljajo čebele krmilke, najdemo približno 80% vode za prvi razvojni dan ličinke in približno 33 % vode za njen šesti razvojni dan. Ker je količina vode v medu za te potrebe premajhna (15 - 20 %), je naša naloga , da pri zagotavljanju vode čebelam priskočimo na pomoč. Pomagamo jim tako, da postavimo primeren napajalnik z vodo.

Poznamo različne izvedbe napajalnikov, najprimernejši pa je takšen, ki ima stalen dotok sveže vode. Le-tega napravimo iz približno meter dolge deske, na katero nabijemo cikcak letvice ali pa urežemo utore, na katere kaplja voda skozi odprtino ali pipo primerne posode. V kolikor v okolici čebelnjaka pravočasno ne postavimo napajalnika, so si čebele primorane priskrbeti vodo iz luž, mlakuž in kanalov. To najdejo s svojimi čutili prav tako kot medičino. Ta voda je oporečna, ker največkrat vsebuje mikroorganizme, ki so škodljivi za zdravje čebelje družine. Tudi kadar imajo čebele na razpolago neoporečno vodo iščejo rudninske snovi in soli, katere največkrat najdejo na gnojiščih. Da se temu izognemo, v pripravljeno vodo dodamo 1 gr morske soli na 10 l vode. Tu moramo biti zelo previdni, kajti večje koncentracije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel.

Poleti, v času hude vročine, ko je čebelnjak izpostavljen močnim sončnim žarkom in ko se zunanja temperatura dvigne ekstremno visoko, lahko pride do pregretja čebeljega panja. V kolikor se temperatura okolice gnezda zviša nad 35,5 C, čebele v panj intenzivno vnašajo vodo in jo uporabljajo za hlajenje. Pašne čebele, ki so do tedaj mirno nabirale nektar in cvetni prah, v tem trenutku dobijo novo nalogo, katera je dostava vode v čebelji panj. Na bradah jih čakajo panjske čebele, ki dostavljeno vodo v drobnih kapljicah spuščajo na satje in z ventiliranjem znižujejo previsoko temperaturo v čebeljem panju.

Poraba vode na čebeljo družino se v takšnih trenutkih giblje okoli 4 decilitra na dan. V kolikor tedaj čebele nimajo potrebne vode, postanejo nervozne in napadalne, tako da je delo z njimi nemogoče.Za vzgojo in vzdrževanje visoko produktivnih, biološko močnih in zdravih čebeljih družin nujno potrebujemo higiensko neoporečno vodo. Neodgovornost čebelarja, ki jim tega ne zagotovi, se običajno kaznuje z manjšim donosom medu in obolevanjem čebelje družine. Na ta dejstva čebelarji vse prevečkrat pozabljamo, še posebno v času hude poletne vročine, ko začne čebelji rod vzgajati zimske čebele, ki so temelj čebelarstva v naslednjem letu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Čelar
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.03. 2010, 07:24
Prispevkov: 812

PrispevekObjavljeno: 26 Jul 2016 10:08    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vir: spletna stran ČZS
Senco in vodo tudi čebelam

26.07.2016


Kako varuje medonosna čebela zalego pred pregrevanjem?
Čebelja družina je skozi evolucijo izdelala prefinjen mehanizem zaščite svoje zalege pred pregrevanjem; poleg vsem poznanega hlajenja z ventiliranjem čebele zmanjšujejo temperaturo v panju tako, da ciljano omogočajo pregrevanje lastnega telesca, ždeč na zalegi in tako akumulirano toploto s prehajanjem na medene in obnožinske sate oddajajo na le-teh. Poleg tega pa zalego ščitijo pred direktnim toplotnim sevanjem tudi s tvorjenjem »zaščitnega oklepa«.

Kako vroče postane v poletnih »pasjih dneh« v lesenem, predvsem samostoječem nakladnem panju, ki ni postavljen v ustrezno senco ali umetno osenčen? »Vsekakor prevroče«, pravi ameriški biolog Philip T. Starks s Tufts univerze v Bostonu. Na opoldanskem soncu se kovinske strehe panjev pregrejejo tako močno, da bi na njih lahko pekli palačinke. Če pa smo neprevidni in posegamo v panje brez rokavic, lahko utrpimo opekline. Tudi notranjost panja je preogreta za optimalen razvoj zalege, ki potrebuje temperaturo med 32°C in 36°C, odvisno od starosti zalege. Ličinke v starosti od 4 do 9 dni so na toploto manj občutljive kot bube v starosti od 10 do 21 dni. Obema stadijema zalege pa temperatura, ki je višja od 36°C, podaljšuje razvoj in ima za posledico deformacije kril, rilčka in žela polegajočih se čebel ali pa zalega v celoti odmre.

Da do tega ne prihaja, čebele delavke vnašajo v panj vodo, vlažijo satje in z ventilacijo s krili ustvarjajo izhlapilni hlad. Profesor Starks predvideva, da čebele uporabljajo še bolj prefinjeno tehniko uravnavanja optimalne klime v panju.

Ščit pred pregrevanjem zalege
Profesor Starks je s skupino sodelavcev izvajal poskuse, s katerimi je znanstveno dokazal tehniko uravnavanja panjske klime pri medonosni čebeli. Starks pojasnjuje, da čebele za uravnavanje panjske klime uporabljajo podobno metodo, kot jo uporablja krvni obtok človeškega telesa, ki transportira ogreto kri na hladnejša mesta telesa, predvsem v okončine.

Delavke, nahajajoče se na zalegi, ciljano dopuščajo lastno pregrevanje in nato s svojim premikom na medeno satje, kjer se ohlade, odstranjujejo odvečno toploto z zalege. Starks je v svojem poskusu segreval 8 družin v opazovalnih panjih (53cm x 48cm x 5cm) iz prosojnega pleksistekla s posebno grelno lučjo. V posameznem opazovalnem panju je bil en sat z medom in en sat z zalego, 2000-2500 delavk in matica. Za kontrolo so služili enaki panji, s satom zalege in satom medu, vendar brez čebel. Temperaturne spremembe so raziskovalci beležili v času trajanja poskusa s toplotnimi tipali v notranjosti panja in z infrardečo toplotno kamero od zunaj.

Poskus je pokazal, da se delavke ob segrevanju postavijo skupaj in z zadki tvorijo toplotni ščit, da bi zalego zavarovale pred pregrevanjem. Druge delavke pa se s spodnjim delom telesa pritisnejo ob najbolj ogreto mesto na notranji steni panja, to je med grelnim telesom in zalego, da bi absorbirale prekomerno toploto z lastnim pregrevanjem. V nasprotju z zalego prenesejo odrasle čebele temperaturo do 50°C.

Delavke transportirajo toploto na medeno satje
Z zgoraj omenjeno tehniko lastnega pregrevanja in tvorjenja toplotnega ščita preprečujejo čebele pregrevanje panjev in zalege. Tako temperatura v panjih načeloma ne preseže 38°C, kar ima za posledico, da zalega ostaja nepoškodovana. Pri poskusu pa se je v kontrolnem panju (s satom medu in satom zalege brez čebel) temperatura povzpela na 43°C in zalega je propadla.

Slike, nastale s pomočjo infrardeče toplotne kamere, kažejo, kam natančno prihaja toplota v ogrevane panje. Delavke, ki tvorijo toplotni ščit in nato transportirajo toploto v manj občutljivo medeno satje, to svojo vlogo »hladilke« panja opravljajo izmenično. Vsako pregreto »hladilko«, ki se je odpravila na hlajenje na medeno satje, takoj nadomesti nova delavka in prevzame njeno vlogo.

Ko je raziskovalna skupina ob koncu poskusa ugasnila vir toplote, je temperatura v 10 minutah s pomočjo zgoraj omenjenega sistema čebel za uravnavanja temperature v naseljenih poskusnih panjih padla na optimalnih 36°C; v kontrolnem panju brez čebel pa je bila po 10 minutah še vedno na previsokih 40°C.

Napisanemu navkljub je dolžnost vsakega čebelarja, da v teh »pasjih« poletnih dneh čebelam oskrbi ustrezno naravno ali umetno senco in vir čiste vode.
 
Vir: Schweizerische Bienenzeitung 07/2015
Prevod in priredba: V. Fajdiga
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Slovenski ljubiteljski čebelarji Seznam forumov -> Nega in vzreja čebeljih družin Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group||Style by yellow